Pšenici nov gen za odpornost proti suši
Gensko spremenjena pšenica je dobila ime HB4, vzgojili pa so jo argentinski in francoski znanstveniki.
Odpri galerijo
FOTO: Marcelo Manera/AFP
Argentina je prva država na svetu, ki je odobrila sejanje pšenice, pri kateri so z gensko spremembo dosegli odpornost proti suši. Ena največjih izvoznic te poljščine se tako poskuša ubraniti pred podnebnimi spremembami, ki so v zadnjih letih na jugu južnoameriške celine prinesle višje temperature in manj dežja.
Gensko spremenjena pšenica je dobila neprivlačno ime HB4, vzgojili pa so jo argentinski in francoski znanstveniki. Na fotografiji je vidna na sredini v svetlejših barvah. V desetih letih preizkušanja je dajala v povprečju za 20 odstotkov večji pridelek od običajne. A napoved je povzročila precej razburjenja med izvozniki, saj še nobena država ni odobrila uvoza argentinske gensko spremenjene pšenice, še posebno pomembna je odločitev Brazilije, ki je največja uvoznica argentinske pšenice, ta država namreč odkupi skoraj polovico vsega pridelka.
Argentinski pridelovalci so zato v precejšnjem precepu – boljša žetev jim namreč ne bo pomagala, če bo pšenica ostala v silosih, ekonomsko tveganje pa bi padlo tudi na proizvajalce prehranskih izdelkov iz pšenice. Argentina je ob ZDA, Kanadi in Indiji med največjimi pridelovalci kultur, ki jim z genskim inženiringom vsadijo gene za odpornost proti različnim škodljivcem in vremenskim razmeram ali pa tako omogočijo boljši pridelek.
Metoda ima lahko veliko prednosti, od manjše uporabe pesticidov do večjega pridelka na hektar in s tem manjše izrabe kmetijskih zemljišč, vendar mnogo držav takšne kulture še vedno prepoveduje. Nasprotniki opozarjajo, da bi takšni organizmi lahko podrli naravno ravnovesje in ogrozili ekosistem ter da naj bi bili potencialno škodljivi za zdravje, česar doslej ni potrdila še nobena raziskava.
Gensko spremenjena pšenica je dobila neprivlačno ime HB4, vzgojili pa so jo argentinski in francoski znanstveniki. Na fotografiji je vidna na sredini v svetlejših barvah. V desetih letih preizkušanja je dajala v povprečju za 20 odstotkov večji pridelek od običajne. A napoved je povzročila precej razburjenja med izvozniki, saj še nobena država ni odobrila uvoza argentinske gensko spremenjene pšenice, še posebno pomembna je odločitev Brazilije, ki je največja uvoznica argentinske pšenice, ta država namreč odkupi skoraj polovico vsega pridelka.
Argentinski pridelovalci so zato v precejšnjem precepu – boljša žetev jim namreč ne bo pomagala, če bo pšenica ostala v silosih, ekonomsko tveganje pa bi padlo tudi na proizvajalce prehranskih izdelkov iz pšenice. Argentina je ob ZDA, Kanadi in Indiji med največjimi pridelovalci kultur, ki jim z genskim inženiringom vsadijo gene za odpornost proti različnim škodljivcem in vremenskim razmeram ali pa tako omogočijo boljši pridelek.
Metoda ima lahko veliko prednosti, od manjše uporabe pesticidov do večjega pridelka na hektar in s tem manjše izrabe kmetijskih zemljišč, vendar mnogo držav takšne kulture še vedno prepoveduje. Nasprotniki opozarjajo, da bi takšni organizmi lahko podrli naravno ravnovesje in ogrozili ekosistem ter da naj bi bili potencialno škodljivi za zdravje, česar doslej ni potrdila še nobena raziskava.
