Vsi bomo čutili posledice onesnaženja

Pogovor z Grišo Močnikom, ki je analiziral podatke z zadnjega "zelenega" poleta Matevža Lenarčiča
Objavljeno
17. maj 2018 12.15
Posodobljeno
17. maj 2018 13.24
Dr. Grišša Močnik z Instituta Jožef Stefan je analiziral in predstavil podatke s poleta. Foto Leon Vidic
Borut Tavčar
Borut Tavčar
Letošnji polet Matevža Lenarčiča z merjenjem delcev v ozračju nad Balkanom, Bližnjim vzhodom, Azijo in Rusijo je bil organizacijsko in vremensko zelo zahteven, za meritve, ki jih analizira Griša Močnik z Instituta Jožef Stefan, pa zaradi močnih vetrov zelo zanimiv.

Časovna okna v dovoljenjih za polete so bila krajša kot v preteklih letih, zato je moral Matevž Lenarčič z ultralahkim letalom v zrak tudi v slabem vremenu, kar se prej ni dogajalo. Dovoljenje za Iran je bilo za dan prezgodaj, zato je bilo treba okrog, čez Egipt, Savdsko Arabijo in Arabske emirate, kar je polet podaljšalo za en dan, hkrati pa je leteti nad puščavo zelo zahtevno, saj se čez dan močno segreje, to pa pomeni močne navpične vetrove, opisuje Griša Močnik.
 

Segrevanje morja povzroča močnejše viharje?


Ja, le da se zrak nad puščavo ponoči zelo ohladi, podnevi pa zelo segreje, zaradi teh razlik se atmosfera začne zelo mešati. Zelo težko je leteti že zaradi tega, za povrhu pa se nič ne vidi. Je pa to z vidika meritev zelo zanimivo, ker dvigne puščavski pesek zelo visoko v atmosfero. Če so spodaj še velika industrija ali velika mesta z vsemi izpusti, se vse to zelo učinkovito zmeša zelo visoko v atmosferi. Puščavski pesek z vsemi primesmi vetrovi lahko dvignejo 3,5 kilometra visoko. Čisto pri tleh, ko je Matevž Lenarčič pristajal v Arabskih emiratih, pa ni prevladoval puščavski pesek, ampak saje zaradi izgorevanja fosilnih goriv. Vzrok so promet, ladje in pristanišča, zelo veliko tovornjakov pa rafinerije, glede na to, da tam črpajo veliko nafte.
 

Se manjši delci fosilnega izvora ne lepijo na pesek?


Ni še povsem jasno, kakšna je mešanica saj in puščavskega peska v atmosferi. Ugotovili pa smo, da v atmosferi ni le mešanica peska in saj, ampak da se saje lepijo tudi na pesek.
 

V preteklih tednih se je dvakrat zgodilo, da so bili avtomobili v Sloveniji pikasti.


Bilo je nekaj zelo močnih vremenskih dogodkov, ko je saharski pesek prineslo daleč na sever. Že lani smo izmerili močne tokove med Ciprom in Italijo. Letos pa je bilo mešanje delcev nad Arabskim polotokom še učinkovitejše in je seglo še višje v atmosfero. Zanima nas, kako to segreva atmosfero. Osredotočili smo se na absorpcijo v zelenem, ker je to vrh sončnega spektra. Tu je prispevek saharskega peska večji, kajti vsi aerosoli močneje absorbirajo pri nižjih valovnih dolžinah, v modrem bolj kot v rdečem. Črni ogljik je črn, zato absorbira zelo monotono, različni produkti izgorevanja biomase pa so rjavkasti in bolj absorbirajo v modrem. Podobno je s puščavskim peskom, ki je oranžen. Zato je tudi težko ločiti puščavski pesek od produktov izgorevanja biomase. Zakonodaja ne loči delcev po sestavi. Direktiva pravi, da če lahko dokažeš, da so delci naravnega izvora, preseganja omejitev ne štejejo. Tu je zato seveda zelo močan interes držav, da dokažejo, da je to res pesek in ne saje zaradi izgorevanja goriv.
 

Kar zbere naprava v Lenarčičevem letalu, vi lahko na tleh pozneje natančneje določite?


Trije parametri so pomembni za naše meritve v atmosferi. En je dejavnost virov: ali gre za naravne vire, denimo puščave, ali antropogene vire, to je izgorevanje fosilnih goriv ali požiganje polj in smeti, kar je pogosto v Indiji. Potem imamo atmosferske pojave, ki poskrbijo za boljše ali slabše mešanje delcev ter pojave, ki zmanjšujejo količino delcev v atmosferi. To so padavine, kar se nam je dogajalo nad Sibirijo in začuda tudi nad Arabskim polotokom, saj tam redko dežuje. V Sibiriji je fronta sledila fronti in dež je učinkovito spral atmosfero, zato smo tam merili predvsem zelo čist zrak. Lokalno pa smo videli požare na treh kilometrih meritev. Tako imamo mešanico naravnih pojavov, človeških emisij in vremenskih pojavov. Ta mešanica je bila med letošnjim poletom zelo zapletena, v preteklih letih je bilo spiranja manj, nekaj zaradi sreče z vremenom, nekaj zato ker so bili pretekli poleti v lepem vremenu, letos pa nismo imeli izbire. Videli smo, da regionalni transport delcev ni tako pomemben, prevladujejo namreč lokalne emisije. To seveda ne pomeni sosednje ulice, ampak območja, velika sto krat sto kilometrov.
 

In če ugotovite, da se na pesek lepijo saje zaradi kurjenja nafte …


Potem postane zadeva zelo zapletena. Najbrž se ti delci odložijo v zgornjih dihalih in niso tako močno škodljivi, a to ni gotovo. Kar bi moralo oblasti zanimati, je zaščita prebivalcev. Povsem vseeno je, od kod prihaja onesnaženje, če je škodljivo za zdravje. Če je regionalnega onesnaženja preveč, je treba lokalnega toliko bolj zmanjšati.
 

Tu je običajen izgovor, da so ukrepi doma nesorazmerno dražji.


Vse, kar se vloži v čistejši zrak, je večkratno poplačano. Zato se izplača imeti tudi celostni pristop. V državi, kakršna je Slovenija, to sploh ne bi smela biti težava, saj so lokalni problemi tudi državni problemi.
 

Je pomembno, kako visoko odnese delce?


Aerosoli, ki pridejo višje v atmosfero, se počasneje spirajo in dlje prispevajo k segrevanju. Prispevek letalskega prometa je zato po masi delcev nizek, po učinku segrevanja pa je večji. Pri modeliranju podnebja ni mogoče vpliva delcev definirati zgolj po njihovi masi. Pomembno je, kakšna je njihova valovna dolžina, koliko so veliki in kako visoko so v atmosferi. Delec deset kilometrov nad tlemi ima popolnoma drugačen vpliv kot enak 500 metrov nad tlemi, katerega življenjska doba je precej krajša.
 

So za segrevanje najhujši črni delci?


Črni delci najbolj absorbirajo svetlobo, najhujša pa je mešanica delcev, ki so posledica izgorevanja fosilnih goriv in delcev, ki nastanejo ob sežiganju biomase. Segrevanje se v tem primeru sešteva, podnebni modeli pa ta učinek pretežno podcenjujejo, saj so vhodni podatki pomanjkljivi. To poskušamo popraviti v sodelovanju z znanstveniki, ki se ukvarjajo z modeliranjem podnebnih sprememb. Je pa res, da so naše meritve fotografije stanja, pri modelih pa uporabljajo povprečne razmere. Z več meritvami na istih območjih je mogoče preveriti modele za ta območja.
 

Kje je najhujše?


Najhuje je tam, kjer moraš dihati umazan zrak in tam je tudi največ ljudi. Tu je meja med znanstvenim delom in okoljevarstvenim aktivizmom zelo zabrisana. Če se ukvarjaš z zrakom, z okoljem nasploh in podnebjem, ne moreš biti ravnodušen nad tem, kar si izmeril.
 

Kaj najbolj skrbi?


Lokalni ekstremi so veliko hujši kot globalne spremembe. Sprememba monsuna v Indiji ali na jugu Kitajske vpliva na proizvodnjo hrane. Peščeni viharji, tajfuni zelo vplivajo tudi na gospodarstvo. Sever Kitajske postaja bolj suh, puščave se širijo. Vsi smo povzročitelji teh razmer in vsi bomo čutili tudi posledice. Veliko ljudi se bo moralo preseliti, pa ne na sever Sibirije. Vojne za vodo so vojne, ki jih povzročajo podnebne spremembe, in kolone beguncev skozi Slovenijo so bile in bodo tudi posledica podnebnih sprememb.
Aerosol bo raziskoval »tretji pol«
Sneg in ledeni pokrov Tibetanske planote v zimskem času vplivata na značilnosti kroženja zračnih mas na globalni ravni, zato se je za to območje zaradi njegovega vpliva na globalno podnebje uveljavil vzdevek Tretji pol. Območje je trenutno izpostavljeno visokim koncentracijam onesnaženja, vključno z delci v zraku – aerosoli, ki se na Tibetansko planoto širijo s sosednjih območij z visoko gostoto prebivalstva in velikimi izpusti. Ti aerosoli lahko neposredno vplivajo na ekosistem in vegetacijo, a kar je še pomembneje: temnenje snega in ledu lahko pospešuje taljenje in izginjanje ledenikov. Raziskovanja njihove vloge se bo v sodelovanju s kitajsko akademijo znanosti zdaj lotilo slovensko podjetje Aerosol.

Iz Aerosola so sporočili, da so meritve nujne za določitev virov in učinkov onesnaženja. Inštitut za raziskave Tibetanske planote Kitajske akademije znanosti jih že nekaj let meri na določenih mestih po vsej regiji. Z inštrumenti, ki jih bodo nosili baloni, bodo raziskovali značilnosti sestave ozračja visoko nad površjem in tako ugotavljali prenos onesnaževal iz oddaljenih regij. Meritve na tleh, vključno s postajo na baznem taboru Mt. Everesta, bodo opravljali z merilnim inštrumentom Aethalometer®, ki ga je razvilo omenjeno slovensko podjetje. Za meritve z balonom bodo uporabili posebne raziskovalne različice tega instrumenta.

Prvi niz raziskovalnih poletov bo izveden ta mesec v bližini Mt. Everesta. Kitajski raziskovalni balon bo letel do višine 15 kilometrov nad morsko gladino. Podatki bodo v realnem času poslani v bazo, kar bo operaterjem balona omogočilo optimizacijo poletov. Dr. Matjaž Kobal, vodja oddelka za raziskave in razvoj v Aerosolu, bo v tej raziskavi sodeloval z upravljanjem opreme in analizo podatkov. Inštrumenti podjetja Aerosol so že nameščeni na južnem polju, v Kašmirju, na Grenlandiji, v amazonskem deževnem gozdu in skoraj povsod po svetu. Oprema je izdelana za delovanje tudi v najzahtevnejših pogojih.
S. R. P.
01 - Modified: 2018-05-23 15:00:41 - Feat.: 1 - Title: Žerdin in Markeš o britanski kraljevi poroki (VIDEO) 02 - Modified: 2018-05-23 18:14:55 - Feat.: 1 - Title: Janez Janša: Nad sodnico Turkovo ni samo modro nebo 03 - Modified: 2018-05-23 18:39:59 - Feat.: 1 - Title: PLTS: Olimpija in Maribor brez težav, o prvaku bo odločal zadnji krog 04 - Modified: 2018-05-23 19:05:15 - Feat.: 1 - Title: Sodnica Trumpu prepovedala blokiranje kritikov na twitterju 05 - Modified: 2018-05-23 13:44:21 - Feat.: 1 - Title: Zakaj se ne bi vprašali, kakšen rezervni načrt ima EU? 06 - Modified: 2018-05-23 14:24:44 - Feat.: 1 - Title: Smrt kurdske deklice šokirala Belgijo 07 - Modified: 2018-05-23 19:11:29 - Feat.: 1 - Title: Porošenko plačal za srečanje s Trumpom 08 - Modified: 2018-05-23 17:34:32 - Feat.: 1 - Title: Zastrupljena Julija Skripal: Okrevanje je bilo zelo boleče 09 - Modified: 2018-05-23 18:30:35 - Feat.: 1 - Title: FOTO:Župani državo spomnili na dotrajane tire 10 - Modified: 2018-05-23 16:38:45 - Feat.: 1 - Title: Voznik avtobusa peško stisnil ob zid 11 - Modified: 2018-05-23 18:24:42 - Feat.: 1 - Title: Conte dobil mandat za sestavo italijanske vlade 12 - Modified: 2018-05-23 13:32:40 - Feat.: 1 - Title: Slabo bruseljsko spričevalo za slovenske reforme 13 - Modified: 2018-05-23 08:39:17 - Feat.: 0 - Title: Privolitev je nujna, če podjetje profilira kupce 14 - Modified: 2018-05-23 13:45:41 - Feat.: 0 - Title: Adriatic Slovenica v roke zavarovalnice Generali
01 - Modified: 2018-05-23 13:39:02 - Feat.: 0 - Title: Nikola Gruevski je obsojen na dve leti zapora 02 - Modified: 2018-05-21 11:54:03 - Feat.: 0 - Title: Nuklearni Titanik ali čudo tehnike 03 - Modified: 2018-05-18 19:37:29 - Feat.: 1 - Title: Fortnite: Beatlemania v računalniškem svetu 04 - Modified: 2018-05-18 18:07:10 - Feat.: 0 - Title: W3B je prva agencija s certifikatom Zemanta Certified Partner 05 - Modified: 2018-05-18 11:14:22 - Feat.: 1 - Title: Končno učinkovito zdravilo proti migreni 06 - Modified: 2018-05-17 16:53:47 - Feat.: 0 - Title: Nevarna lahkotnost brskanja po spletu 07 - Modified: 2018-05-16 14:54:07 - Feat.: 0 - Title: Pet minut 
za merjenje 08 - Modified: 2018-05-14 14:58:01 - Feat.: 0 - Title: Gojeno meso bi lahko rešilo več kot le živali 09 - Modified: 2018-05-14 14:22:29 - Feat.: 1 - Title: V vesolje tudi s pomočjo slovenskih znanstvenikov 10 - Modified: 2018-05-18 10:55:02 - Feat.: 0 - Title: Nad Marsom še s helikopterjem 11 - Modified: 2018-05-14 10:43:40 - Feat.: 0 - Title: Internet kot nekoč hrana in obleka 12 - Modified: 2018-05-11 18:25:50 - Feat.: 0 - Title: Odločevalce bi morali prepričati rezultati, ne nagrade 13 - Modified: 2018-05-11 13:14:45 - Feat.: 0 - Title: Bele krvne celice – tarče za razvoj zdravil 14 - Modified: 2018-05-11 13:24:31 - Feat.: 0 - Title: Zlato in srebro za slovenski ekipi 15 - Modified: 2018-05-10 15:21:49 - Feat.: 0 - Title: FOTO:Proti Marsu potuje novi raziskovalec 16 - Modified: 2018-05-10 11:49:04 - Feat.: 1 - Title: Fortnite - igra, ki je omrežila najstnike in športnike (FOTO in VIDEO)
01 - Modified: 2018-05-23 18:30:35 - Feat.: 1 - Title: FOTO:Župani državo spomnili na dotrajane tire 02 - Modified: 2018-05-23 11:31:57 - Feat.: 0 - Title: FOTO:Cvetlična modna revija v Chelseau 03 - Modified: 2018-05-23 14:02:55 - Feat.: 0 - Title: FOTO:Fotografije dneva (23. 5.) 04 - Modified: 2018-05-23 10:11:01 - Feat.: 0 - Title: FOTO:Valter Birsa nič več za reprezentanco, ki bo v Črni gori oslabljena  05 - Modified: 2018-05-23 09:09:58 - Feat.: 1 - Title: FOTO:Kraljevina, ki skrbi tudi za turizem 06 - Modified: 2018-05-22 18:15:54 - Feat.: 0 - Title: FOTO:Turjaški grad propada 07 - Modified: 2018-05-22 18:36:44 - Feat.: 0 - Title: FOTO:Kmetje z Ježice odločeni preprečiti kohezijski projekt 08 - Modified: 2018-05-23 11:08:46 - Feat.: 1 - Title: FOTO:Bruselj še ne more natakniti uzde Facebooku 09 - Modified: 2018-05-22 16:44:21 - Feat.: 0 - Title: FOTO:Giro: tudi po kronometru Yates s skoraj minutno zalogo (VIDEO) 10 - Modified: 0000-00-00 00:00:00 - Feat.: 0 - Title: FOTO: Na ljubljanskih trgih in ulicah silvestrovalo približno 100.000 ljudi 11 - Modified: 0000-00-00 00:00:00 - Feat.: 0 - Title: FOTO: Na ljubljanskih trgih in ulicah silvestrovalo približno 100.000 ljudi 12 - Modified: 0000-00-00 00:00:00 - Feat.: 0 - Title: FOTO: Na ljubljanskih trgih in ulicah silvestrovalo približno 100.000 ljudi 13 - Modified: 0000-00-00 00:00:00 - Feat.: 0 - Title: FOTO: Na ljubljanskih trgih in ulicah silvestrovalo približno 100.000 ljudi