Zlato in srebro za slovenski ekipi
Evropska naravoslovna olimpijada: Dijaki so raziskovali biološke, kemijske in fizikalne značilnosti vina
Odpri galerijo
Slovensko ekipo, ki je prejela zlato odličje na domačih tleh, so sestavljali Gašper Košir in Tevž Lotrič s kranjske gimnazije ter Luka Hadl z novomeške. FOTO: Nebojša Tejić/STA
Na 16. evropski naravoslovni olimpijadi (The European Union Science Olympiad – EUSO), ki je od 28. aprila do 5. maja prvič potekala v Ljubljani, je slovenska ekipa po predlanskem uspehu v Estoniji tokrat že drugič prejela zlato medaljo. Zmagala je češka ekipa, drugo mesto pa je zasedla ekipa Estonije.
Podelili so šest zlatih, 19 srebrnih in 27 bronastih priznanj. Tokratno slovensko ekipo, ki je prejela zlato odličje na domačih tleh, so sestavljali Gašper Košir in Tevž Lotrič s kranjske gimnazije ter Luka Hadl z novomeške, v konkurenci 52 ekip je zasedla tretje mesto. Druga slovenska ekipa, v kateri so bili Ana Meta Dolinar, Gregor Gajič in Vladimir Smrkolj z bežigrajske gimnazije, je osvojila srebrno medaljo in dosegla skupno 20. mesto. Tevž Lotrič iz ekipe z zlato medaljo je povedal, da so z rezultatom zelo zadovoljni, odlično uvrstitev pa so dosegli predvsem zaradi dobre porazdelitve dela v ekipi in natančnosti pri merjenju, za kar so potrebni mirni živci.
V reševanju interdisciplinarnih nalog iz biologije, kemije in fizike se je sicer pomerilo 156 mladih znanstvenikov, starih največ 16 let, iz 25 držav, ki jih je spremljalo okoli sto mentorjev. Tema tokratne olimpijade, ki jo pripravljajo od leta 2003, Slovenija pa se ji je pridružila štiri leta pozneje, je bilo vino. Kot je povedal član znanstvenega odbora Andrej Godec z ljubljanske fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo, so vino izbrali, ker predstavlja Slovenijo, na to temo pa so lahko izvedli poskuse z listjem trte, grozdjem in vinom v vseh treh naravoslovnih disciplinah. Tekmovalci so eksperimente izvajali v laboratorijih fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo, imeli pa so tudi terensko delo.
Tekmovanje je trajalo dva dni po približno pet ur. Prvi tekmovalni dan je bil posvečen barvam. V kemijskem delu so tekmovalci analizirali listna barvila. S posebno tehniko in ustreznimi topili so ločili barvila, ki so v listju. Pri fizikalni nalogi so merili prepustnost svetlobe v različnih vzorcih vina. Na temelju vnaprej pripravljenega diagrama, ki je bil narejen za vse slovenske regije, so morali ugotoviti, v katero regijo sodi določeno vino. Pri biološkem delu pa so proučevali vpliv encimov na oksidacijo grozdja. Drugi tekmovalni dan so proučevali lastnosti tekočin. Fizikalna naloga je bila tokrat viskoznost in površinska napetost vin, v kemijskem delu so določili vsebnost kislin v vinu s potenciometrično titracijo, v biološkem pa so določevali neznane organizme, ki so adaptirani na življenje v vinogradih in sadovnjakih.
Olimpijada je skupaj s spremljajočim dogajanjem trajala sedem dni. Člani strokovnega odbora države gostiteljice vsako leto pripravijo tudi strokovno razpravo o nalogah. Mentorji pa so si izmenjali poglede na naravoslovje in izkušnje z učnimi načrti v posameznih državah.
Poleg dveh tekmovalnih dni so potekale različne dejavnosti, kot so strokovne ekskurzije, družabni dogodki in ogledi nekaterih naravnih znamenitosti. Udeleženci olimpijade so obiskali Škocjanske jame, si ogledali Piran in Sečoveljske soline ter se med drugim družili v sobi pobega, ljubljanskem mestnem muzeju in muzeju iluzij ter pohajkovali po Ljubljani. Glavni organizator olimpijade je bila Zveza za tehnično kulturo Slovenije, finančno jo je podprlo ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter nekaj pokroviteljev.
Ustanovitelj in predsednik EUSO dr. Michael Cotter se je na podelitvi priznanj organizatorjem zahvalil za tekmovanje in se pošalil, da bo ob vsakem kozarcu vina pomislil na dijake, ki so proučevali njegove biološke, kemijske in fizikalne lastnosti. Prihodnje leto bo naravoslovna olimpijada v Almadi na Portugalskem.
Podelili so šest zlatih, 19 srebrnih in 27 bronastih priznanj. Tokratno slovensko ekipo, ki je prejela zlato odličje na domačih tleh, so sestavljali Gašper Košir in Tevž Lotrič s kranjske gimnazije ter Luka Hadl z novomeške, v konkurenci 52 ekip je zasedla tretje mesto. Druga slovenska ekipa, v kateri so bili Ana Meta Dolinar, Gregor Gajič in Vladimir Smrkolj z bežigrajske gimnazije, je osvojila srebrno medaljo in dosegla skupno 20. mesto. Tevž Lotrič iz ekipe z zlato medaljo je povedal, da so z rezultatom zelo zadovoljni, odlično uvrstitev pa so dosegli predvsem zaradi dobre porazdelitve dela v ekipi in natančnosti pri merjenju, za kar so potrebni mirni živci.
Poskusi z listjem trte, grozdjem in vinom
V reševanju interdisciplinarnih nalog iz biologije, kemije in fizike se je sicer pomerilo 156 mladih znanstvenikov, starih največ 16 let, iz 25 držav, ki jih je spremljalo okoli sto mentorjev. Tema tokratne olimpijade, ki jo pripravljajo od leta 2003, Slovenija pa se ji je pridružila štiri leta pozneje, je bilo vino. Kot je povedal član znanstvenega odbora Andrej Godec z ljubljanske fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo, so vino izbrali, ker predstavlja Slovenijo, na to temo pa so lahko izvedli poskuse z listjem trte, grozdjem in vinom v vseh treh naravoslovnih disciplinah. Tekmovalci so eksperimente izvajali v laboratorijih fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo, imeli pa so tudi terensko delo.
Barve, encimi in neznani organizmi
Tekmovanje je trajalo dva dni po približno pet ur. Prvi tekmovalni dan je bil posvečen barvam. V kemijskem delu so tekmovalci analizirali listna barvila. S posebno tehniko in ustreznimi topili so ločili barvila, ki so v listju. Pri fizikalni nalogi so merili prepustnost svetlobe v različnih vzorcih vina. Na temelju vnaprej pripravljenega diagrama, ki je bil narejen za vse slovenske regije, so morali ugotoviti, v katero regijo sodi določeno vino. Pri biološkem delu pa so proučevali vpliv encimov na oksidacijo grozdja. Drugi tekmovalni dan so proučevali lastnosti tekočin. Fizikalna naloga je bila tokrat viskoznost in površinska napetost vin, v kemijskem delu so določili vsebnost kislin v vinu s potenciometrično titracijo, v biološkem pa so določevali neznane organizme, ki so adaptirani na življenje v vinogradih in sadovnjakih.
Izmenjava pogledov na učne načrte
Olimpijada je skupaj s spremljajočim dogajanjem trajala sedem dni. Člani strokovnega odbora države gostiteljice vsako leto pripravijo tudi strokovno razpravo o nalogah. Mentorji pa so si izmenjali poglede na naravoslovje in izkušnje z učnimi načrti v posameznih državah.
Poleg dveh tekmovalnih dni so potekale različne dejavnosti, kot so strokovne ekskurzije, družabni dogodki in ogledi nekaterih naravnih znamenitosti. Udeleženci olimpijade so obiskali Škocjanske jame, si ogledali Piran in Sečoveljske soline ter se med drugim družili v sobi pobega, ljubljanskem mestnem muzeju in muzeju iluzij ter pohajkovali po Ljubljani. Glavni organizator olimpijade je bila Zveza za tehnično kulturo Slovenije, finančno jo je podprlo ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter nekaj pokroviteljev.
Ustanovitelj in predsednik EUSO dr. Michael Cotter se je na podelitvi priznanj organizatorjem zahvalil za tekmovanje in se pošalil, da bo ob vsakem kozarcu vina pomislil na dijake, ki so proučevali njegove biološke, kemijske in fizikalne lastnosti. Prihodnje leto bo naravoslovna olimpijada v Almadi na Portugalskem.
