Tiskane izdaje
Predvsem zato, ker raziskave, ki bi potrdile ali ovrgle tako pozitivne kot negativne učinke le-teh, še niso bile opravljene.
Gensko spremenjeni organizmi (GSO) so živi organizmi, v katerih je bil genski material (DNK) spremenjen s postopki, ki potekajo drugače kot v naravi, torej drugače kot s križanjem ali z naravno rekombinacijo. Z uporabo sodobne biotehnologije lahko izbrane gene prenesemo iz enega organizma v drugega tudi, če gre za organizme različnih vrst.
Odnos Slovencev do GSO
Slovenci imamo sodeč po raziskavah do hrane, ki je bila gensko spremenjena, odklonilen odnos. Rezultati javnomnenjske raziskave o stališčih Slovencev do GSO, ki jo je v okviru raziskovalnega programa Konkurenčnost Slovenije 2006-2013 oz. ciljnega raziskovalnega projekta Socio-ekonomski dejavniki gojenja gensko spremenjenih rastlin v Sloveniji, financiranega s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS in Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, januarja letos izvedla raziskovalna skupina iz Fakultete za družbene vede UL, Biotehniške fakultete UL in Kmetijskega inštituta Slovenije, so pokazali, kaj slovenski potrošniki menijo o GSO.
Slovenci v GSO v največji meri vidijo ekonomske, politične in znanstvene koristi, le malo pa jih v tem vidi priložnost za razvoj in rešitev problema lakote. Mnogo je namreč nepredvidljivih stranskih učinkov, ki jih lahko ima prenašanje genov z enega organizma na drugega (predvsem možnost alergijskih reakcij zaradi sinteze novih beljakovin, ki jih telo ne prepozna). Sum, ki ga imajo slovenski potrošniki, je, da so gensko spremenjeni organizmi nekaj, kar v naravi ni možno. Hkrati so mnenja, da so procesi neobvladljivi, saj cvetni prah in semena veter raznaša kilometre daleč. Prav tako dvomijo v koristi, ki bi jih lahko imeli potrošniki, saj naj bi imeli le-te zgolj proizvajalci GSO. Tako kot niso raziskane prednosti, je res, da tudi škodljivi učinki GSO na človeka niso raziskani; raziskave na živalih pa vendarle kažejo, da GSO vplivajo na plodnost in stopnjo umrljivosti.
Vpliv na okolje
Negativne posledice pa se poleg tveganja za zdravje in ekonomske skrbi dotikajo tudi okoljske problematike. Problem se namreč pojavi, ko kmet poškropi njivo s herbicidom, uniči plevel, pridelek pa ostane, saj ta vsebuje gen, ki omogoča njegovo odpornost. S tem se sicer pridobi nekoliko lažjo predelavo, vendar so posledice večje od učinka. Tudi finančno se mu to ne izplača, saj so nekatere živali že postale odporne na gensko vsajen herbicid in tudi rezultati niso vedno v skladu s pričakovanji. S tem pa potrošniki zaužijemo dvojne strupe - strupe herbicidov, s katerimi škropijo rastline, in tiste, ki jih vsadijo v rastlino. Insekticid gre preko rastlin tudi v zemljo, kjer uniči koristne insekte, ki skrbijo za naravno ravnovesje v zemlji. S tem se izgublja tudi raznolikost vrst, kar vpliva na ravnovesje v naravi.
Označevanje proizvodov z GSO
Tako kot v EU je tudi v Sloveniji obvezno označevanje samo pri živilih rastlinskega porekla, ki vsebujejo nad 0,9% GS sestavin. Označevanja živil živalskega porekla, kjer ni bilo uporabljene GS krme, pa Slovenija na nacionalnem nivoju tako kot nekatere druge države, ni uvedla. V Sloveniji se proti GSO aktivno prizadeva Inštitut za trajnostni razvoj, ki se je januarja 2007 pridružil vseevropski kampanji za ohranitev in zavarovanje kmetijstva brez GSO in za zagotovitev pravice potrošnikov do izbire hrane brez GSO.
Gensko spremenjeni organizmi (GSO) so preko vpliva multinacionalk in farmacevtske industrije postali pomemben del pridelave krme in hrane po svetu. Raziskave so pokazale, da potrošniki želijo vedeti, s kakšno krmo so bile krmljene živali, katerih produkte uživajo. Pridelava in predelava živil brez gensko spremenjenih organizmov se je v državah EU dobro uveljavila in že predstavlja konkurenčnost slovenski živilsko - predelovalni industriji. IKC - Inštitut za kontrolo in certifikacijo UM je razvil zaseben standard »Brez GSO - Brez gensko spremenjenih organizmov«©, ki omogoča nadzorovan sistem certificiranja od proizvodnje osnovne surovine do končnega živila.
Mlekarna Celeia je prvi in zaenkrat edini slovenski živilski proizvajalec, ki ima na svojih proizvodih Zelene Doline certificirano oznako »Brez GSO«, ki jamči, da so sestavine preverjene na vseh nivojih - od krme do končnega proizvoda. V certifikacijsko shemo je vključenih vseh 1220 slovenskih proizvajalcev mleka in 17 zadrug, od katerih Mlekarna Celeia odkupuje mleko. Potrošnikom tako zagotavlja še večjo varnost in jim hkrati omogoča izbiro, da se odločijo, ali bodo kupili živilo z ali brez gensko spremenjenih organizmov.
