Anže Logar: Spornih praks je bilo toliko, da je bančna luknja še majhna

Poslanec SDS je širši javnosti postal znan zaradi suverenega vodenja komisije, ki preiskuje zlorabe v bančnem sistemu.

pon, 04.12.2017, 10:00

Anže Logar

Kateri banki zaupate?

Že 18 let SKB. (Tam je bil nekoč zaposlen, op. p.)

Politični vzornik?

Nimam vzornikov. Sem pa zelo rad spremljal nastope Jacquesa Chiraca.

Najvišji položaj, ki bi ga radi dosegli v politični karieri?

Moja želja iz osnovne šole se je izpolnila.

Ste s človekom, ki ste mu rešili življenje, še v stikih?

Da, večkrat, predvsem ob osebnih jubilejih.

Kaj ste si zaželeli za Miklavža?

Da za njim ne pride parkelj.

Kaj vam pomeni največ v življenju?

Mir. Ki ga nimam.

Marsikdo se spomni, kako je nekdanjega predsednika uprave NLB Marjana Kramarja na zaslišanju vprašal, ali se podrobnosti posameznih poslov ne spomni, ker je dobil milijon evrov nagrade, ali je dobil milijon evrov ravno zato, da se ne spomni. Tudi sam je kariero začel v bančništvu, kalil se je v evropskem parlamentu, bil je direktor vladnega urada za komuniciranje, kot pooblaščeni minister je deloval na področju odnosov z OECD. Mnogi ga vidijo kot edinega možnega naslednika Janeza Janše.

So vas rezultati o dobrem poslovanju skupine NLB, ki so prišli v javnost pretekli teden, razveselili?

Vprašanje je, kolikšen delež so k takemu rezultatu prispevale podružnice na Zahodnem Balkanu, kolikšen del predstavljajo sproščene rezervacije in kolikšen je bil učinek poslovanja v matici, torej Novi ljubljanski banki. Vsakemu lastniku mora biti v interesu, da podjetje dobro posluje in vlaga v razvoj. Glede tega upam, da bo razdelitev med zadržanimi dobički in izplačanimi dividendami takšna, da bo omogočala NLB ustrezen razvoj. Predvsem pa mora biti s poslovanjem zadovoljen SDH.

Lahko na podlagi dobrih rezultatov morda sklenemo tudi, da je bila dokapitalizacija bank ob sanaciji pretirana? Ekonomist Veljko Bole je v študiji, ki ni javna, izračunal, da je bila velikost bančne luknje precenjena za najmanj poldrugo milijardo evrov.

Na podlagi študije, ki je ne poznamo, težko ocenjujemo velikost luknje. Veljko Bole je dolgo sodeloval z Banko Slovenije, pripravljal študije, ki so bolj ali manj opravičevale njeno neaktivnost. Ko mu tam niso več podaljšali pogodbe, je očitno prestopil na drugo stran in študijo pripravil za eno od podjetij, ki toži državo zaradi izbrisa podrejenih obveznic. Ustavno sodišče je povedalo, da mora v tej zgodbi odgovor poiskati sodišče, do tedaj pa je o tem prezgodaj govoriti.

Toda v prvi vrsti se je treba zavedati, da je bančna luknja nastala zaradi slabih bančnih praks in kaznivih dejanj. Najprej je treba odkriti ta del odgovornosti.

Kako pa je z odkrivanjem te odgovornosti? Kako daleč je prišla z delom parlamentarna komisija, ki ji predsedujete in preiskuje zlorabe v bančnem sistemu?

Prehajamo v finalno fazo. V kratkem bomo pripravili ugotovitve na podlagi pripravljalnih preiskovalnih dejanj, preverjanja zasežene dokumentacije in zaslišanja prič. Zaključno poročilo naj bi bilo nared do marca. V sklepni fazi bomo zaslišali še nekatere priče iz podjetniškega sektorja oziroma tiste, ki so bili osebno odgovorni za nastanek bančne luknje – torej stran kreditojemalcev.

Samo iz Banke Slovenije ste dobili 26 tisoč strani dokumentov. Ste vse prebrali?

Gradiva je več kot 300 tisoč strani, sam sem jih prebral okoli 70 tisoč. Številne ure sem preždel v »tihi sobi«. Ugotovitve iz gradiva so povzete v dosedanjih dveh vmesnih poročilih in bodo zaokrožene v zaključnem poročilu. Tam bodo navedeni tudi konkretni primeri slabe bančne prakse. Prikazan bo sistem odločanja v bankah, ki je bil pretirano meritoren in večkrat podrejen zasebnim interesom. NLB in NKBM sta še posebej izstopali po izrazito slabi praksi.

Zaslišali ste bančnike, guvernerje, predstavnike urada za preprečevanje pranja denarja. Lahko navedete, kdo vas je prepričal o svoji nedolžnosti in kdo je govoril neresnico?

Lagalo jih je kar nekaj. Veliko jih je bilo tudi v udobnem stanju nevednosti.

Zaigrane, narejene nevednosti?

Seveda.

Za Romano Pajenk so tudi policisti ugotovili, da obstaja utemeljen sum laganja pred komisijo. Z zaključnim poročilom bomo zaradi krivega pričanja predložili še nekatere druge kazenske ovadbe. Ampak dokler komisija v zvezi s tem ne sprejme sklepa – sklepi so bili do zdaj sprejeti soglasno – ne bi navajal imen.

Pričakujete, da bodo šli odgovorni za zapahe in odškodninsko odgovarjali?

Zapor je zagrožena oblika kazni, če jim bo krivda na sodišču dokazana. Če pa bo sodišče ugotovilo njihovo nedolžnost, bom na podlagi dokumentacije, ki sem jo proučil, lahko z veliko gotovostjo trdil, da pravni sistem ne deluje.

Prejšnji teden ste izsledke dela komisije predstavili pred posebnim odborom evropskega parlamenta, po panamskih dokumentih imenovanim Pana.

Odbor preiskuje sumljive finančne transakcije, ne samo v EU, tudi širše. Na njihovo povabilo sem predstavil poročilo o sumu pranja denarja v primeru Farrokh v NLB, ki ga je državni zbor sprejel brez glasu proti.

Po zaslišanju sem se pogovarjal z nekaterimi evroposlanci. Izrazili so presenečenje nad nepregledno prakso v eni od držav EU, kjer kljub zapovedani vladavini prava kot temeljni vrednoti skupnosti organi pregona in sodstvo niso opravili svoje naloge.

Vam je zadostovalo zgolj to, da so se seznanili s primerom, ali ste od njih pričakovali kakšne ukrepe?

Predsednika odbora morate vprašati, kaj je pričakoval, ko nas je povabil.

Verjetno ste morali tudi vi kaj pričakovati, da ste se odzvali vabilu?

Vedno se bom odzval vabilom odborov evropskega parlamenta, da predstavim stališča državnega zbora. Nenavadno bi se mi zdelo, da bi zavrnil vabilo skupnosti, ki ji pripadamo.

Stališče predsednika odbora Wernerja Langna, ki je dal vedeti, da nima pristojnosti za reševanje takih zadev in da gre pri tem tudi za politično vprašanje, ki pa ga bo Slovenija morala rešiti sama, vas torej ni razočaralo?

Ne. Predsednik odbora je podal dve sporočili. Eno je bilo, da se je v Sloveniji očitno zgodilo veliko pranje denarja, drugo pa, da morajo v takih primerih organi pregona v državi opraviti svojo nalogo.

Nenavadno bi bilo, da bi odbor, ki končuje svoje delo, nadzoroval izvajanje dela sodne veje oblasti v državi članici. Odbor, ki nas je povabil, je torej po mojem opravil svojo nalogo, ko se je seznanil z dogajanjem.

O smiselnosti vašega obiska v Bruslju vas sprašujem tudi zato, ker ste bili deležni očitkov političnih nasprotnikov, češ da ste s tem zgolj škodili ugledu Slovenije. Kako jim odgovarjate?

Ostrina kritičnih besed Dejana Židana me je res presenetila. Zdi se, kot da ga moti, da se je odbor Pana posvetil Sloveniji.

V naši državi mi je, če se malce pošalim, zelo všeč, da imamo za vse enaka merila. Se je Židan oglasil, da se blati Slovenija v tujini, ko je recimo Drago Kos odšel na Finsko v zadevi Patria? Se je politična levica oglasila, češ, kakšna grda praksa, da blatimo državo v tujini, ko je tja odšel vaš nekdanji novinar Dejan Karba? Ali se strankarski kolegi Tanje Fajon razburjajo, kako blati Slovenijo, ko predsedniku evropskega parlamenta piše v zvezi s postavitvijo spomenika žrtvam povojnih pobojev? Bi se Židan oglasil in zlil svoj gnev tudi, če bi bil na ta odbor povabljen član komisije za preiskovanje pranja denarja Jani Möderndorfer?

Sicer pa je tako: če bi institucije pri nas delovale, ne bi bila potrebna ne ta odbor ne preiskovalna komisija, saj bi sistem nepravilnosti pravočasno ustavil. Tako pa se slabe prakse razraščajo. In ko pridejo v javnost, se najdejo junaki, ki vpijejo: ne govorimo o tem, osredotočimo se na prihodnost, to se je že zgodilo, tu ne moremo ničesar rešiti. Prakse se ponavljajo, mi pa smo vedno znova razočarani, ker stvari ne dobijo ustreznega epiloga.

Odmevnosti primera pranja iranskega denarja torej ne izkoriščate zaradi bližajočih se volitev?

Ponavljam, državni zbor je poročilo o tem primeru potrdil brez glasu proti in potem je evropski odbor povabil predsednika komisije, ki je poročilo pripravila, da ga predstavi. To je običajna demokratična parlamentarna praksa. Vse drugo bi bilo neobičajno. Sicer pa, ste med predstavitvijo zadeve slišali, da sem kadarkoli uporabil stavek: na naslednjih volitvah volite SDS?

Niste, ampak vsekakor večina ve, kateri stranki pripadate. Kako pa si razlagate, da so zasedanje odbora, na katerem ste nastopili, bojkotirali evroposlanci leve politike?

Kot bi imeli slabo vest. Skrajno nenavadno se mi zdi, da se predstavniki socialnih demokratov niso odzvali povabilu, poslali pa so nekega novinarja. Nisem vedel, da je ekspert za področje preprečevanja pranja denarja.

Če so povabili enega iz politične družine evropske ljudske stranke, EPP, in enega iz politične družine socialdemokratov, bi pričakoval, da bo poleg mene sedel nekdo iz SD, morda Matjaž Nemec, podpredsednik parlamenta.

Ne pozabimo, da so tudi poslanci SD potrdili poročilo in ugotovitve v primeru Farrokh. Ali so to storili s figo v žepu ali pa so pozneje ugotovili, da jim ta tema ne koristi in bi se bilo bolje umakniti iz razpravljanja o njej, je treba vprašati njih. Če so bili povabljeni, bi se veljalo odzvati.

Je nastop novinarja Mladine Boruta Mekine v nekaterih točkah relativiziral vaš nastop?

Mislim, da ga je okrepil. Marsikdo je zastrigel z ušesi, ko je, kot se je imenoval, raziskovalni novinar nastop začel s tezo, da so denar prali tudi v drugih evropskih bankah in da je domnevno milijardno pranje v Sloveniji zgolj neljubi dogodek. Postavite se v vlogo evroparlamentarca, ki sliši besede novinarja, češ da ta problem ni tako velik. Ob to se je obregnil irski poslanec in Mekino, za katerega zadeva Farrokh ni »večji problem«, prosil, naj našteje tri večje, pa je novinar ostal brez besedila.

S kakšnimi težavami ste se srečevali zaradi dela v komisiji – so vam grozili, vas poskusili podkupiti?

V krogih ljudi, katerih ravnanje preiskujem, verjetno res nisem pretirano priljubljen. V komunikaciji med menoj kot preiskovalcem in pričami ste lahko zaznali, da nekateri ne varčujejo z grobimi izrazi, s katerimi javno demonstrirajo svoje nenavdušenje nad delom preiskovalne komisije.

V fazi zasliševanja prič so mi na ministrstvu za javno upravo s podpisom ministra Koprivnikarja odvzeli diplomatski status, član SD je poslal tvit z grožnjo mojim staršem. Ampak to moraš pri takem delu vzeti v zakup.

Na začetku mandata komisije so sodišča postavljala prenekatere ovite pri pridobivanju zahtevane dokumentacije, zaradi česar smo izgubili sedem dragocenih mesecev. Močno nas blokirajo tudi banke. Pošiljajo dokumente, ki so neustrezni, v katerih manjkajo strani. Izgovarjajo se na osebne podatke, bančno tajnost, kar bistveno podaljša pot do dokumentacije. Sem se pa ves čas dela komisije držal pravila, da sem pri takem metanju polen pod noge z dogajanjem vedno seznanil javnost. Tako sem že na začetku opozoril na neprave prakse ali zavržena dejanja in seveda na to, da se posamezni organi s tovrstnim ukrepanjem ovirajo delo komisije, ki ima sicer ustavna pooblastila.

Katera bančna zgodba vas je najbolj šokirala?

Veliko jih je. Nanašale so se na nenavadne postopke odobravanja kreditov, sprego med upravo banke in nadzornim svetom, prijateljsko podeljevanja kreditov, posebne kredite, ki so obšli interni sistem obveščanja o neplačilih. O vsaki bi lahko napisali poročilo, kot smo ga o zadevi Farrokh. Spornih praks je bilo toliko, da včasih pomislim, da je bančna luknja pravzaprav še majhna.

Ste med spornimi praksami našli kakšne svoje kolege? Prav novinar Mekina se je v naslovu enega od člankov spraševal o SDS banksterjih.

Mislim, da je neka druga preiskovalna komisija odkrila Mekinove kolege. Zadev nismo preiskovali glede na strankarsko knjižico, ampak glede na to, ali je sum kakršnekoli slabe bančne prakse utemeljen ali ne. Matjaža Kovačiča, nekdanjega predsednika uprave NKBM, so dolgo pripisovali desni politični opciji. Se vam zdi, da sem bil pri njegovem zaslišanju servilen, prijazen, kakorkoli drugačen kot pri zasliševanju drugih bankirjev?

Ste zadovoljni z delom preiskovalne komisije, ki jo vodi Möderndorfer in preiskuje okoliščine pranja iranskega denarja? Ob njeni ustanovitvi ste izjavili, da gre za nepotrebno podvajanje komisij, saj se s tem, zaradi česar so jo ustanovili, ukvarjate vi. Möderndorfer je tedaj dejal, da boste sodelovali ter imeli pregled nad delom in usmerjanjem preiskave. Ali torej sodelujete?

Zadevo Farrokh smo mi končali. Državni zbor je sprejel poročilo in ga poslal organom pregona. O delu Möderndorferjeve komisije sem obveščen iz medijev. Želim si in upam, da bo prišla do ugotovitev, ki bodo organom pregona dale dodatne informacije pri opravljanju preiskav, in v tem pogledu je treba počakati na zaključno poročilo. Zaslišanja, ki so jih do zdaj opravili, pa samo potrjujejo, kar smo napisali že pod svojimi ugotovitvami: da je šlo za slabo bančno prakso, da so odpovedali vsi nadzorni mehanizmi in da so za to odgovorne uprav bank.

Mateja Vraničar Erman, finančna ministrica, je prejšnji teden v Bruselj ponovno nesla predloge za dogovor o prodaji NLB. Kako vi vidite to dogajanje?

Sprašujem se, kaj sta ministrica in predsednik vlade Miro Cerar delala prej, da se mesec dni pred iztekom roka pogajamo o tem, kako se bodo spremenile zaveze iz uredbe o državni pomoči.

Tako ravnanje z državno srebrnino je neodgovorno. Zdaj je zmanjkalo časa tako za prodajo kot za kakršnekoli druge scenarije. Slišimo dve diametralno nasprotni stališči. Evropska komisija pravi, da je treba pravila in pogodbe spoštovati, finančna ministrica pa omenja, da so našli pot za kompromis.

Presenečen bom, če bo evropska komisija močno popustila pri podpisanih zavezah. To bi ji namreč bistveno otežilo vztrajanje pri zapisanih pravilih na številnih drugih področjih. Kajti če popusti pri enem, mora tudi pri vseh drugih.

Morda pa je Vraničar Ermanova tako trda pogajalka, da bo prepričala evropsko komisijo. Pustimo se presenetiti. Vsekakor pa bi zdajšnje ravnanje označil kot neodgovorno. Če bi bil na mestu ministrice, bi že davno odstopil.

Bi moral guverner Boštjan Jazbec oditi zaradi pisanja ECB in ravnanja, ki ni skladno z interesi Slovenije?

Če gledam skozi prizmo pridobivanja dokumentov, lahko rečem, da je Banka Slovenije pod njegovim vodstvom komisiji posredovala vso zahtevano dokumentacijo. Bili so prvi, ki so jo predali.

A so vas pozneje kljub temu tožili.

Hoteli so, da del dokumentacije vrnemo, vendar so na sodišču izgubili. Je pa bilo tisto posredovanje dokumentacije prelomno tudi za druge deležnike, saj so ugotovili, da bomo, drugače kot prejšnje komisije, dejansko pridobili del zaupne dokumentacije.

Z odnosi med Banko Slovenije, ECB in vlado se naša komisija ni posebej ukvarjala, smo se pa seznanili z dogajanjem in razpravljali o morebitnem prihodnjem ravnanju komisije.

Ali Banka Slovenije ravna enako z vsemi subjekti? Ste tudi vi zaznali, da je do kakšnih bolj milostna?

Do vseh je bila preveč milostna. Do leta 2012 je regulator gledal proč, kolikor se je dalo. Umikal je problem z mize, češ, nobene težave nimamo. Ko je bilo že prepozno, pa je iznenada potegnil vse vzvode, kar je bilo spet popolnoma zgrešeno. Skratka, regulator je v vsaki fazi ravnal narobe. V času guvernerja Mitja Gasparija je gledal stran. Ko se je polnila malha slabih kreditov, sploh niso opravljali nadzora kreditnega portfelja in kreditnega tveganja v bankah. Potem ko je prišel guverner Marko Kranjec, so do leta 2012 verjeli bankirjem, da je vse v redu, ko so ugotovili, da se je hišica iz kart začela podirati, pa so šli na nož in naredili dodatno škodo.


Prijavi sovražni govor