Revizija tudi v Banki Slovenije?

Banka Slovenije bo prvič v svoji zgodovini morebiti deležna pregleda finančnega poslovanja.

Objavljeno
30. januar 2015 17.30
Suzana Kos, Ozadja
Suzana Kos, Ozadja

V zadnjem času se je pojavila vrsta očitkov o potratnosti centralne banke, slišati je namige, da ni dovolj varčna, saj povečuje število zaposlenih, porabo za investicije, obnavlja prostore, po drugi strani pa draži stroške nadzora, ki jih poravnavajo zavarovanci, torej poslovne banke. Lani jih je povišala za četrtino.

Banka Slovenije je država v državi. Kot Vatikan. Ima višji status kot Sova, nad slednjo ima parlament pregled, nad Banko Slovenije ga po zakonu nima nihče. Razen tega, da guverner enkrat na leto formalno poroča državnemu zboru, opisuje status centralne banke ekonomist Jože P. Damijan.

Dve nadzorni ustanovi sta se v zadnjem času poskušali lotiti centralne banke, obe neuspešno. Pogrnilo je računsko sodišče, ki je Banko Slovenije hotelo revidirati leta 2012, a se je ta uprla z utemeljitvijo, da po zakonu računsko sodišče za nadzor bank in hranilnic ni pristojno, poleg tega naj bi bil zunanji nadzor računskega sodišča v nasprotju z mednarodnimi zahtevami po neodvisnosti centralne banke. »Menimo, da bi ne glede na navedeno neodvisnost Banka Slovenije morala poslovati sorazmerno s svojo vlogo in umestitvijo med osebe javnega prava ter poslovati racionalno in v skladu s pravili dobrega gospodarja.

Računsko sodišče bo v prihodnje poskušalo pridobiti več informacij o poslovanju Banke Slovenije in ponovno pretehtalo argumente za morebitno izvedbo revizije njenega finančnega poslovanja,« so za Delo razkrili na računskem sodišču, ki ga od pomladi 2013 vodi Tomaž Vesel. Njegov predhodnik Igor Šoltes ob tem opozarja, da so v nekaterih državah EU, pa tudi ponekod drugod, pristojnosti glede revidiranja centralnih bank izrecno navedene že v zakonu o vrhovni revizijski instituciji.

»Takšna jasna dikcija je zagotovo ustrezna predvsem v izogib dvomu o pristojnosti vrhovnih revizijskih institucij za revidiranje. Slovenski zakon Banke Slovenije med revidiranci sicer ne navaja izrecno, vendar bi bilo glede na njeno vlogo, naravo in pristojnosti utemeljeno pričakovati, da bi pristojnost revidiranja veljala tudi zanjo,« je prepričan Šoltes. Zakonodaja, ki ureja delovanje Banke Slovenije in njen nadzor, nikjer ne omenja vrhovne revizijske institucije kot organa revizije njenega delovanja, kar pa po Šoltesovem mnenju ne izključuje možnosti v okviru zakonskih pristojnosti revidiranja oseb javnega prava, kar Banka Slovenije vsekakor je. Za to pa mora biti izpeljan postopek, skladen z določili računskega sodišča. Banka Slovenije ne priznava avtoritete računskega sodišča, čeprav ravno odprtost in transparentnost krepita kredibilnost.

Tudi komisija za preprečevanje korupcije nima pristojnosti nad Banko Slovenije, ki denimo ni sprejela njenega mnenja glede neupravičenega izplačevanja neizrabljenih letnih dopustov za več let nazaj. Komisija je, spomnimo, opozorila, da so s tako prakso kršene delovnopravne norme in funkcionarjem Banke Slovenije dana premoženjska korist v obliki privilegija, ki ga veljavna zakonodaja ne dopušča. »Spor« je povzročilo razkritje o plačilu neizkoriščenega dopusta nekdanjemu guvernerju Marku Kranjcu; kritike protikorupcijske komisije glede nedopustnih privilegijev v njenih vrstah je centralna banka, ki jo zdaj vodi Boštjan Jazbec, pospremila z odgovorom, da pri njih ni narobe nič, zato ni potrebe po spremembah, in da vrnitev denarja ni mogoča.

Guverner in štirje viceguvernerji so funkcionarji, ne sodijo v sistem javnih plač in torej pri višini niso omejeni. Iz zadnjih objavljenih podatkov je razvidno, da gre za njihove plače 745 tisoč evrov na leto, na posameznega okoli 150 tisoč evrov, na mesec to pomeni nekaj več kot 12 tisočakov bruto. Dobijo torej več od predsednika vlade ali države, ki je po zadnjih objavljenih podatkih na mesec zaslužil dvakrat manj – 5598 evrov bruto.

Zaposleni se bohotijo

»Po nekaterih analizah je število zaposlenih v Banki Slovenije večje kot v nekaterih drugih primerjalnih centralnih bankah,« trdi eden od nekdanjih članov sveta banke. Podatki o številu zaposlenih (glej graf) kažejo, da se po vstopu Slovenije v evropsko denarno unijo in prevzemu evra v letu 2007, ko je ta ustanova izgubila dobršen del svojih nalog, število zaposlenih ni bistveno spremenilo. V Banki Slovenije so sicer že v preteklosti zavrnili primerjave števila zaposlenih v posameznih nacionalnih centralnih bankah glede na število prebivalstva v državi, češ da so sporne in zavajajoče, saj je od posamezne centralne banke odvisno, katere funkcije opravlja sama in katere prenese na zunanje izvajalce. Banki Slovenije je ostala predvsem osrednja naloga bančnega nadzora, pri kateri pa se, sodeč po sesutju slovenskih bank (državnih NLB in NKBM, podržavljenih Banke Celje in Abanke, v postopku likvidacije sta Factor in Probanka, o morebitni potrebi po dokapitalizaciji Gorenjske banke odločitev centralne banke še ni znana, v banki DBS pa so dokapitalizacijo uspešno izpeljali konec leta), ni ravno izkazala. Bilančna vsota slovenskega bančnega sistema kot celote se je skrčila, je nižja kot pred krizo, zmanjšalo se je število bank, ki so oklestile število zaposlenih, toda Banka Slovenije ni delila usode sistema. »Logično bi bilo, da bi se skladno s tem, da ne vodi več denarne politike ter da tri pomembne banke neposredno nadzoruje Evropska centralna banka, da se v bančništvu dogaja proces zmanjševanja števila zaposlenih, tudi v Banki Slovenije začel podoben proces, a gredo gibanja v povsem drugo smer. To je težko razumeti,« pravi France Arhar, nekdanji dolgoletni guverner, zdaj predsednik združenja bank. V Banki Slovenije trdijo, da sicer niso povečali števila zaposlenih za toliko, kot so predvideli v načrtu; konec lanskega leta so jih imeli 433, drugih podatkov o svoji lanski porabi oziroma poslovanju pa niso razkrili, češ da jih svet banke še ni obravnaval.

Lapsus s seštevkom

Iz finančnega načrta za leto 2014, s katerim je Banka Slovenije seznanila državni zbor, je razvidno, da je lani dejansko nameravala povečati število zaposlenih. Razlogi: nove naloge enotnega nadzora v evroobmočju, nova posebna inšpekcijska služba za izvajanje preiskav v poslovnih bankah, pa med drugim tudi načrtovana krepitev raziskovalne dejavnosti. V načrtu je v eni od tabel zapisano, da bodo število zaposlenih povečali za 22, v besedilu, ki sledi, pa iz našega seštevka napovedanih dodatnih zaposlitev po posameznih oddelkih kaže, da naj bi bilo število predvidenih novih zaposlitev višje.

Kritike o potratnosti

»Guverner si je omislil novo pisarno, jo razširil in obnovil, število zaposlenih se veča. Če so stroški delovanja Banke Slovenije višji, pač poveča tarifo za nadzor. Niso ravno sramežljivi, ko je treba višati prispevek, reči pa nihče ne upa nič, glede na to, da imajo tako rekoč absolutno oblast oziroma jih nihče ne nadzoruje,« je kritičen sogovornik iz bančnih krogov, ki ne želi biti imenovan. Višanje tarif potrjujejo tudi v bančnem stanovskem združenju. Banka Slovenije je lani jeseni za 25 odstotkov povišala tarife, po katerih zaračunava poslovnim bankam nadzor, ki ga opravlja pri njih, povzema France Arhar. Kot še pove, naj bi se predvideni prihodki Banke Slovenije iz tega naslova do leta 2018 postopno povečali na 4,8 milijona evrov. »V Italiji, Španiji, na Portugalskem in v Grčiji centralne banke teh storitev nadzora poslovnim bankam ne zaračunajo, na Slovaškem in na Cipru zaračunajo polovico stroškov nadzora, v drugih državah pa je to urejeno lokalno.«

Cenika storitev Banki Slovenije ni treba predložiti v soglasje ali potrditev državnemu zboru. Kot pojasnjujejo, stroški njenega nadzora ne bodo pokriti v celoti predvidoma še naslednjih nekaj let; lani so po lastnih izračunih nadzorovancem zaračunali le 36,7 odstotka stroškov svojega nadzora.

Banka Slovenije je oseba javnega prava, poseben položaj pa si je prislužila tudi zato, ker ni uporabnica proračunskega, torej davkoplačevalskega denarja. Financira se, kot rečeno, iz plačil nadzirancev, torej bank, od katerih jih dobršen del saniramo davkoplačevalci. Ti bi si zaslužili odgovor na vprašanja, kot so, zakaj ne deli usode zaposlenih v gospodarstvu in bančnem sistemu? Ali je na primer ureditev poslovnih prostorov in zamenjava klimatskih naprav za pisarne, v katerih delajo uslužbenci Banke Slovenije, res nujna? Ravna guverner racionalno, upoštevajoč pravila dobrega gospodarja in skladno s pričakovanimi visokimi etičnimi načeli za funkcijo, ki jo zaseda? Znesek investicij so, sodeč po načrtu za leto 2014, več kot potrojili, povečali so tudi vsoto, predvideno za stroške dela.

Šepetanje med rjuhami

Funkcionarji Banke Slovenije so seveda krvavi pod kožo; to kaže primer nekdanjega namestnika Bogomirja Kosa. Afera, ki je pred leti pretresla centralno banko, je prinesla na dan informacije, da naj bi svoji ženi, takrat borzni posrednici, izdajal zaupne informacije, povezane z načrtovanimi ukrepi denarne politike, ta pa jih je s pridom izkoriščala in mastno služila. »Zgodba se je končala s kazenskim postopkom zoper gospo,« je redkobeseden na to temo Arhar. Namestnik je s funkcije odšel pred koncem mandata.