Črno piko dobi ... ministrstvo za kulturo

Novi lastnik Večera ni razkril virov financiranja, prav tako ni strateški lastnik, ki bi podjetje razvojno okrepil.

Objavljeno
30. april 2015 13.57
Ozadja
Ozadja

Vile ali lopata?

Časopisna družba Delo kot lastnica oziroma Pivovarna Laško kot lastnica Dela sta časnik Večer prodala podjetju Dober Večer v lasti Uroša Hakla in Saše Todorovića. Prvi je nekdanji lobist, drugi bivši predsednik uprave T-2. To je bila prva v vrsti napovedanih prodaj nacionalnih medijev.

Novi lastnik Večera ni razkril virov financiranja, prav tako ni dal nobenih formalnih zavez, da bo časopis ohranil, in tudi ni strateški lastnik, ki bi podjetje razvojno okrepil in finančno konsolidiral. Kaj bo z Večerom? Prosto po Butalcih: če bo špičasto, bodo vile, če bo okroglo, pa lopata.

Tožilka in porcelan

Na podlagi kazenskega zakonika, ki omogoča pregon novinarjev zaradi izdaje tajnih podatkov – in to celo takrat, kadar je njihova objava v javnem interesu – je tožilstvo obtožilo novinarje RTV (Erika Valenčiča), Dnevnika (Meto Roglič in Petra Lovšina) in Dela (Anuško Delić).

Tožilka je za zdaj odstopila le od pregona Delićeve, vendar z nadvse dvomljivim pristavkom, češ da je novinarka kriva, le da ji tega ne zmore dokazati. Mimogrede, si predstavljate, da bi tožilec dejal, češ, Patria je podkupila Janšo, le da mu tega ne zmore dokazati? Skratka, tožilstvo še naprej lomasti po trgovini s porcelanom.

Kolektivni zdrs

Novinarsko častno razsodišče je v zadevi »mariborska tragedija« (prikazovanje oziroma opisovanje spolnega odnosa med ravnateljem in učiteljico ter poročanje o kasnejšem samomoru prvega) ugotovilo, da je novinarski kodeks kršilo vseh 13 medijev, proti katerim je upravni odbor novinarskega društva sprožil postopek. V celem je kodeks kršilo 48 novinarjev, urednikov in voditeljev.

Najpogostejša kršitev je bila neupravičen poseg v zasebnost, zatem objava informacij, pridobljenih na nedovoljen način, ter neetično poročanje o samomoru. Za razkrivanje zasebnosti ni bilo prav nobenega javnega interesa, poročanje o mariborski tragediji pa je bil bržčas največji kolektivni zdrs novinarstva v zadnjem letu.

Iz poraza v poraz do končne zmage

Poskus, da bi z državljansko pobudo spodbudili sprejetje evropske medijske zakonodaje, ki bi zagotovila medijsko pluralnost, omejila koncentracijo lastništva in navzkrižja interesov, zaščitila svobodne in neodvisne medije ter pravico do komuniciranja iz primeža medijskih korporacij vrnila državljanom, je lani klavrno propadel.

Namesto najmanj milijona podpisov je pobudnikom po vsej Evropski uniji uspelo zbralo le okoli petino zahtevanega števila glasov, v Sloveniji celo samo 491, torej manj, kot je novinarjev. Pač pa so dovolj glasov zbrali v Bolgariji, na medijskem divjem zahodu ...

***

Kdo si črno piko zasluži ta teden in zakaj? Vaše argumentirane predloge lahko redakciji Črne pike posredujete na e-naslov Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled., in sicer najpozneje do petka, 8. maja, do 10. ure.