Detektivska lupa v javnih službah

Glede na zadeve, s katerimi se detektivi ukvarjajo, je razumljivo, da je njihovo delo v javnih zavodih zelo občutljivo področje. V javnem sektorju s težavo pojasnjujejo, zakaj so jih najeli.

Objavljeno
25. januar 2015 22.02
Brigite Ferlič Žgajnar, Urban Červek, Ozadja
Brigite Ferlič Žgajnar, Urban Červek, Ozadja
Ljubljanska psihiatrična klinika je za detektivske storitve od avgusta 2010 do novembra lani plačala skoraj 30 tisoč evrov, zdravstveni dom Lenart pa od leta 2003 nekaj manj kot 50 tisočakov. Detektive najemajo tudi druge javne ustanove, največkrat za vročanje pisem, redkeje za preverjanje zaposlenih.

Na psihiatrični kliniki so se za sodelovanje z detektivom odločili, potem ko so v okolici ustanove opazili narkomanske brizge. »Ker ne moremo dopustiti, da bi na paciente, ki se zadržujejo na dvorišču, prežale sumljive osebe, potencialni ponudniki drog, smo se lotili problematike,« je pojasnil direktor klinike Bojan Zalar. Najeli so detektiva Janka Trivunovića, tudi predsednika detektivske zbornice.

Ujel Pluta

Trivunović je od leta 2003 z javnim sektorjem ustvaril 900 tisoč evrov prometa. Največ, dobrih 700 tisočakov, mu je namenilo okrožno sodišče v Ljubljani, med njegovimi strankami pa najdemo še druga sodišča, teološko fakulteto, ljubljansko operno hišo ... Kot je povedal, je precejšen delež dohodkov iz javnih služb vezan na vročanje pošte. Bil je edini, ki mu jo je na primer uspelo vročiti zloglasnemu Silvu Plutu. Spominja se, da je kakšen mesec pozno ponoči vsak večer zahajal v lokale in raziskoval priložnosti, kako priti do njega. »Plačilo takega dela ne odtehta, a je bilo dobra referenca.« To potrjujejo tudi navedbe direktorja Zalarja, ki je omenil, da so Trivunovića izbrali zaradi učinkovitosti, češ da je bil edini kos Plutu.

Za uspešno osebno vročitev pošte dobi vročevalec petdeset evrov skupaj z davkom na dodano vrednost, kilometrina pa se obračuna po deset centov za kilometer. Zaradi takih cen in slabe plačilne discipline Trivunović najrajši ne dela za javno upravo. Prepričan je sicer, da bi bilo tam veliko za postoriti, a kaj ko odkrivanje goljufij odgovornim po vsem sodeč ni v interesu. Do zdaj so se tako zgolj na dveh ministrstvih odločili, da z zunanjo pomočjo preverijo sum zlorabe nadomestil za prevoz na delo. Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so s Trivunovićovo pomočjo odkrili dve tovrstni zlorabi. Delavcema so izredno odpovedali pogodbo o zaposlitvi. Zgodba se menda nadaljuje na delovnem in socialnem sodišču, detektiv pa je po podatkih Supervizorja prejel dobrih pet tisoč evrov plačila.

»Kontrole zlorab prevoza na delo in z dela v zadnjem času nekoliko upadajo, pri državnih organih pa se povečuje povpraševanje po nadzoru bolniškega staleža javnih uslužbencev,« je še povedal Trivunović. In dodal, da žal Zujf tega področja ni uredil tako kot področje prevoza na delo in z dela, zato bolniške odsotnosti javnih uslužbencev brez vnaprejšnjega obvestila predstojnikov ni mogoče preverjati. »Menim, da bi lahko temu področju namenili nekoliko večjo pozornost, saj noben minister do zdaj ni upal spremeniti zakona o javnih uslužbencih in izbrisati določbe, po kateri je predstojnik dolžan javnega uslužbenca pred začetkom izvajanja nadzora najprej opozoriti, da obstajajo razlogi za sum o zlorabi, ter mu omogočiti, da se o tem izreče.« To pa je nesmisel, o kakršnem ni treba izgubljati besed, pravi predsednik detektivske zbornice, v okviru katere deluje osemdeset detektivov z licenco.

Odvečna opozorila

Toda nekateri državni organi spremenjene zakonodaje očitno ne poznajo. Tako na ministrstvu za zunanje zadeve menijo, da morajo tudi za nadzor nad prihodom in odhodom z dela javnega uslužbenca vnaprej obvestiti. Do zdaj so v treh primerih imeli informacije, da so podani razlogi za sum tovrstne zlorabe, in o tem obvestili javne uslužbence. Povedali so jim tudi, da bo izveden postopek ugotovitve dejanskega stanja. »Na podlagi prejetega obvestila je en javni uslužbenec priznal dejansko spremenjene okoliščine, zato nadzor ni bil potreben. Vrnil je znesek preveč izplačanih povračil, medtem ko sta druga dva javna uslužbenca dokazala, da sum ni upravičen,« so sporočili z ministrstva, na katerem jim o nadzoru v teh primerih ne bi bilo treba vnaprej obveščati zaposlenih.

Na preostalih ministrstvih, sodeč po njihovih odgovorih, zaupajo podatkom, ki jim jih dajo uslužbenci o tem, od kod prihajajo v službo. Vsak od zaposlenih, ki uveljavlja nadomestilo za prevoz, z izjavo in podpisom jamči za točnost podatkov, zato na ministrstvih za delo, zdravje, pravosodje, gospodarstvo in kulturo posebnih nadzorov v zvezi s tem niso izvajali. Bi pa jih, če bi dobili kakšno prijavo, so zatrdili. Na policiji imajo trenutno uveden nadzor zoper dva uslužbenca, na ministrstvu za obrambo oziroma v vojski pa so lani zaradi suma kaznivega dejanja goljufije, povezane s potnimi stroški, obravnavali deset ljudi. »Zoper sedem oseb je bila podana kazenska ovadba na pristojno državno tožilstvo, v treh primerih, ko sum ni bil utemeljen, pa je bilo na pristojno državno tožilstva poslano poročilo,« so sporočili z Morsa.

Trivunović vztraja, da med javnimi uslužbenci približno trije odstotki goljufajo pri potnih stroških, pet odstotkov pa pri bolniški odsotnosti.

Tajne naloge

Glede na zadeve, s katerimi se detektivi ukvarjajo, je razumljivo, da je njihovo delo v javnih zavodih zelo občutljivo področje. Sodeč po odzivih iz šol in vrtcev vodstva teh s težavo pojasnjujejo ozadja, zaradi katerih so jih najela.

Kot je povedala ravnateljica vrtca, ki ni želela biti imenovana, so se za pomoč detektiva odločili, potem ko je starš enega od otrok obtožil zaposlenega v vrtcu uživanja alkohola. Ker je detektiv po zakonu pooblaščen za pričanje pred sodiščem, če bi prišla zadeva tako daleč, ga je ravnateljica sklenila najeti, vendar je preiskava na srečo pokazala, da so bile obtožbe neutemeljene. Zaradi zavarovanja dobrega imena (neutemeljeno) obtoženega zaposlenega in občutljivosti zadeve vodstvo vrtca s primerom nato ni seznanjalo drugih zaposlenih in javnosti.

Ravnateljica ene od osnovnih šol nam je odgovorila le, da zadeva še ni rešena, zato nam na vprašanja o sodelovanju z detektivom ni mogla oziroma želela odgovoriti. Na centru za varstvo in delo Golovec pa so se celo odločili, da nam prepovedo objavo. »Odgovarjamo sicer na vprašanja, vendar prepovedujemo, da nas omenjate,« so zapisali v elektronskem sporočilu. Ta center je sicer javni zavod pod nadzorom države. Kot so navedli v skopem odgovoru, so se za najem detektiva odločili zato, ker sami niso pooblaščeni za opravljanje »takšnih storitev«, z njegovo učinkovitostjo so bili zadovoljni, zadeve, zaradi katerih so ga angažirali, so že dokončno rešene, detektiva pa so izbrali naključno. Za storitve detektiva Tomislava Šarlaha je center Golovec po podatkih spletne strani Supervizor maja 2013 plačal 2026 evrov.

Z odgovorom pa niso imeli težav pri ljubljanskem domu starejših občanov Vič – Rudnik. Kot je sporočila direktorica Melita Zorec, so detektiva najeli za nadzor bolniških odsotnosti. Z njegovo učinkovitostjo so zelo zadovoljni, saj opažajo »precejšen upad bolniških staležev«. Detektiva so izbrali naključno s seznama, objavljenega na spletni strani detektivske zbornice.

V zdravstvenem domu Lenart sodelujejo z detektivom Zoranom Kuhancem, katerega storitve so jih od avgusta 2003 do decembra lani stale skoraj petdeset tisočakov. Jožef Kramberger, direktor zdravstvenega doma, je povedal, da zanje opravlja nadzor vsebnosti alkohola v izdihanem zraku na delovnem mestu, občasne kontrolne obhode objekta in kontrolo zaposlenih v času bolniškega staleža.

Pri mariborski univerzi detektive najemajo za uradno vročanje pisanj. Z njihovim delom so zadovoljni, saj so vse pošiljke vročili naslovnikom. Izvajalce izbirajo »glede na kraj opravljanja storitev in zasedenost posameznega izvajalca«.

Pri kontroli zračnega prometa detektivske storitve uporabljajo za nadzor morebitnih zlorab pravice do zadržanosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe, zlorab uveljavljanja pravice do povračila stroškov prevoza na delo, dela pod vplivom alkohola ali prepovedanih drog in v primerih drugih disciplinskih kršitev obveznosti iz delovnega razmerja, prav tako v izjemnih primerih za vročanje pisemskih in drugih pošiljk zaposlenim, kadar to ni mogoče pravočasno in zanesljivo zagotoviti z običajnim vročanjem po pošti. Do zdaj niso ugotovili hujših kršitev, ki bi zahtevale disciplinske ukrepe. Skoraj gotovo pa jih bodo, tako njihova služba kot druge, odkrile več, ko bo tudi zakonsko urejeno in dorečeno, da uslužbencev z nekaterimi nadzori ni treba vnaprej seznaniti.