Franc Kangler: Drnovšek me je opozoril: vas se bo lotila stara Udba

Afera z radarji, ki je zanetila proteste v Mariboru, ti pa so se nato razširili po vsej državi, je na sodišču končana, saj je tožilstvo obtožnico proti Francu Kanglerju umaknilo. Kako takratni župan danes gleda na dogodke pred tremi leti? Nekdanji kriminalist in poslanec je še vedno zelo dobro obveščen o dogajanju v politiki in njenem zakulisju.

Sojenje v zadevi Radarji je končano, tožilstvo je umaknilo obtožnico. Ste si oddahnili?

Nisem si oddahnil. Če bi živel v pravni državi, v pravnem sistemu, sploh ne bi hodil na sodišče, saj postopek proti meni ne bi bil uveden. Vesel pa sem, da je tožilstvo spoznalo resnico, da je zaslišalo 18 prič in niti ena ni obremenila obtoženih. Izkazalo se je prav nasprotno, da so policisti delali nezakonito, da so pritiskali na priče, kar so te tudi potrdile na sodišču.

Pojasnite zadevo z radarji. Kdo jo je zakuhal?

Na sodišču smo vse podrobno pojasnili. Uroš Kosi, strokovnjak za cestnoprometne predpise, me je prosil, da bi sprejel predstavnike Iskre. Sprejel sem jih januarja 2010. Pri meni so bili pet minut, nato pa so se šli pogovarjat na komunalo. Pol milijona evrov stroškov smo imeli z zastarelo tehniko (s semaforji, o. p.). Druga priča je na sodišču povedala, da je bil to projekt strokovnih služb občinske uprave, ne župana. Žal so primer izkoristili proti meni. Zgodbo so nato ponavljali slovenski mediji, tudi vaš. Mene so identificirali z radarji in med ljudmi se je to prijelo. Slika na sodišču pa je bila popolnoma drugačna. Šlo je za običajno rešitev, kot jo imajo v Gradcu, Berlinu … Saj smo poskusili medijsko ublažiti primer, a takrat to ni bilo več mogoče. Leva politična opcija je zadevo izkoristila.

Se je vaše mnenje o slovenskem sodstvu po umiku obtožnice kaj spremenilo?

Še vedno trdim, da če bi mi sodili v Ljubljani, ne bi prestopil praga sodišča. Kar ne pomeni, da imam slabo mnenje o sodstvu v Sloveniji. Toda vsak sodnik ima ime in priimek. Če sodnik na naroku za alternativno prestajanje kazni reče »že že, da Kangler dela na kmetiji, ampak predstavlja resno nevarnost, da se vrne v politično življenje, zato mora v zapor« ... To šteje kot oteževalno okoliščino in me pošilja v zapor. O takšnem sodniku in sodišču ne morem imeti dobrega mnenja.

Večkrat ste izrazili prepričanje, da je v ozadju procesov proti vam in organizaciji protestov v Mariboru neki drug interes. Ste lahko bolj konkretni?

Se vam zdi normalno, da živimo sredi demokratične Evrope, proti meni pa spiše osem odredb sodnik, ki sem ga kot član parlamentarne komisije enajst let nadziral? Z njim in z njegovo službo, Sovo, smo imeli člani komisije konflikte. On je bil takrat v neposredno podrejenem položaju, nato pa gre on za sodnika, jaz za župana. Sodišče trdi, da je to v redu. Pri čemer noče upoštevati notarsko overjene izjave Rudija Mogeta in Jožefa Jerovška, ki sta tega sodnika globoko obremenila. Nekdanji ustavni sodnik in profesor dr. Ribičič je o tem napisal takšno pravno mnenje, da ni treba biti pravnik, da bi ga razumel.

Trdili ste, da je v ozadju mariborskih vstaj proti vam politični kontekst, povezali ste jih tudi s padcem vlade Janeza Janše.

Seveda so bile vstaje politično motivirane. Poglejmo, kdo so bili glavni agitatorji: Vesna Vuk Godina, Tone Partljič, Stojan Pelko, Marko Kovačič, profesor Boris Vezjak, nekateri so bili aktivni člani Zaresa, LDS, nekateri simpatizerji, samo leva politična opcija. Ko so pred Partljičevimi očmi sežigali lutke z mojo podobo, pisatelj Partljič ni protestiral, da gre za sovražni govor. Po mojem je celo užival. Ko pa so pred Kučanovo hišo samo prižgali knjigo, so pisatelji protestirali. Kaj je bolj nevarno? Sežgati knjigo ali lutko z obrazom aktualnega župana? Slovenca, politika, bivšega policista, ki je bil leta 1991 pripravljen umreti za to državo.

Takrat so gotovo obstajali širši vzroki za proteste v Mariboru, visoka brezposelnost, občutek brezperspektivnosti …

Ljudje, ki so bili na ulicah, so najmanj krivi. Čeprav tukaj niso protestirali samo Mariborčani. Glede na policijske podatke so bili v Mariboru priprti kršitelji iz vse Slovenije. Iz Kranja, Ormoža, Maribora, od povsod. Nekdo je izkoristil to, kar ste omenili, slabe gospodarske in socialne razmere, za politični obračun. Danes so razmere desetkrat slabše, pa nihče ne protestira. To je dokaz, da je šlo za obračun z mano, pa tudi za posredni in nato neposredni obračun z vlado Janeza Janše. Tudi afera Patria in poročilo KPK, to lahko danes jasno povemo, sta bila politični konstrukt, kako obrniti politično voljo ljudi v Sloveniji.

Trdite, da se v ozadju še vedno bije kulturni boj med levico in desnico, da tega vse do danes nismo presegli?

Samo poglejte! Ves čas so na levici iskali nove obraze, vedno ponujali nove zgodbe z novimi ljudmi. In kam smo prišli? Zgodil se je Virant, ki tako ni nikoli spadal na desnico, bil je šolan na levici. Zgodil se je Janković. Zgodil se je Cerar. Imamo Združeno levico. V Nemčiji, Avstriji, ZDA, v normalnih demokracijah, se na volitvah zamenja tretjina poslancev, pri nas se jih je več. Ker so ljudje verjeli novim obrazom. Vendar ti novi obrazi, če pogledamo gospoda Cerarja, nimajo ne standardov ne vrednot. Obljubljali so pravne vrednote, pravno državo, kaj imamo zdaj od tega? Dva ministra sta si izplačevala dodatke, ministrica si je obračunavala dvojne potne stroške. Če bi to počel jaz, Janez Janša ali pa katerikoli drug državljan, bi ga kazensko ovadili in preganjali, ker gre za kaznivo dejanje. Ampak še nismo slišali, da bi policija obiskala ministrico in spisala kazensko ovadbo. Če si na desnici, si takoj na sodišču, na levici pa te branijo z vsemi topovi.

Pravite, da bi bile razmere v državi boljše, če bi se na oblasti obdržala desnica?

Krepko boljše. Manj bi se zadolževali, statistični podatki so jasni. Kot župan sem obljube izpolnil. Nočem ocenjevati sedanjega župana. Ampak naj njegova ekipa pove, koliko evropskih projektov je pripeljala v Maribor. Moja ekipa je delala, dobili smo 53 evropskih projektov. Aktualna pa je za nekatere že odobrene projekte denar vrnila. Za brv čez Dravo, na primer. Zdaj pa so jo uvrstili med prioritete.

Kako vidite vi Maribor danes? Pregled nad dogajanjem najbrž imate.

Imam pregled, prek svetniške skupine, prebiram sredstva javnega obveščanja, facebook. Ko sem bil jaz župan, so v Mariboru stali žerjavi. Pojdite danes v lokal na vrhu Slavije in poglejte, koliko žerjavov stoji v mestu. Jaz sem videl samo enega, pri gradbišču verskega centra Don Bosco na Taboru. To je znak, da mesto stoji.

Se strinjate z oceno, da je za mestom desetletje izgubljenega razvoja? V tem času se je prestolnica pospešeno razvijala, Maribor pa stagniral.

Maribor ima specifično zgodovino in za te razmere mesto ni samo krivo. Bilo je veliko industrijsko središče in po razpadu Jugoslavije je utrpelo veliko škodo zaradi izgube trga. Pač, potrebnih je dvajset let, da se gospodarstvo pobere. Glede prestolnice pa je problem drugje. Državna administracija v Ljubljani je tako prepletena, tako povezana, da drugim mestom ne pusti dihati, ne prideš zraven. Čakam, da bo nekdo končno oblikoval pet ali šest regij in večino administracije na ravni države ukinil. Nemogoče je, da državljani ali podjetja na spremembo prostorskih aktov čakajo pet let.

Ko ste bili vi župan, ste se proti Ljubljani ostro postavili, a ste bili pri tem boju v izrazito podrejenem položaju. Pri evropskih projektih so denar z veseljem preusmerili drugam, iz univerzijade na primer v Planico …

Ne, tisti denar je šel za evropsko prvenstvo v košarki. Res sem bil glasen, ampak lahko še zdaj grem z Lukšičem na kavo. Pahor kot predsednik vlade je prišel k meni na obisk pred volitvami. To je bil pravi odnos. Janša je prišel z vsemi ministri in smo skupaj iskali rešitve. Ta župan, pa mu nočem delati krivice, si ni vzel dvakrat časa, da bi sprejel Cerarja na pogovor. Mene sta sprejela tako Pahor kot Janša in oba sta imela interes reševati problematiko, oba. Bili pa so posamezni ministri, ki niso razumeli, kaj so to evropski projekti in kako se črpa evropski denar.

Včasih se je zdelo, da je bila ta pripravljenost za pomoč vedno s figo v žepu, da ni bilo iskrenega interesa.

Desnica je imela vedno interes. Spomnite se Marjana Podobnika in ministrstva za malo gospodarstvo, ki so ga odprli v Mariboru. Pri azilu za živali nam je veliko pomagal minister za kmetijstvo Pogačnik, pa je član SD. Če ne bi bilo Milana Zvera in njegove ekipe, ne bi bila danes obnovljena prva gimnazija, srednja ekonomska šola, zgrajen prizidek k drugi gimnaziji, srednješolski center, škofijska gimnazija. Imel je interes! Dal je utrip v srednješolski prostor. Prav tako minister za lokalno samoupravo Žagar. Brez njega in Zvera ne bi bilo novega Ljudskega vrta. Mi smo stadion zgradili z lastnimi in evropskimi sredstvi. Poglejmo čez Trojane, Stožice smo zgradili vsi državljani, prek državnih bank. Če bi dal jaz tako zgraditi stadion, bi me dala elita zapreti. Pa ne želim slabo Jankoviću, tako pač je.

Bo sedanja vlada končala mandat?

Ta vlada ne more končati mandata. Prvi problem je predsednik vlade. Nima avtoritete. Poleg tega je pozabil, kaj je obljubil volivcem. Ti pa ne pozabijo. Če kot doktor prava, ustavnopravni strokovnjak obljubi, da bo spoštoval zakon in pravo, zakaj je potem naročil svojim poslancem, da glasujejo za odvzem poslanskega mandata Janši? Če vedo, da je to protiustavno? Vsi smo vedeli. A so to storili zaradi političnega obračuna. Narod ni naiven. Ni pomembno, ali gre za Janšo ali Jankovića, zakon je treba spoštovati. Šele ustavno sodišče je to popravilo. In nihče se Janši ni opravičil. Podobno so naredili z mojim mandatom državnega svetnika. Še preden sem bil obsojen, so mi rekli, da ne morem biti svetnik, ker jim ni bil všeč moj obraz. Si lahko mislite? Samo eden se mi je opravičil.

Kako kot njen dolgoletni član komentirate razmere v SLS?

(vzdih) Če stranka ne bo nekaj storila, se notranje prestrukturirala, reorganizirala in sklicala novega kongresa, na naslednjih državnozborskih volitvah ne bo dobila več kot dva odstotka glasov. Zelo sem vesel, da se mi je v teh dneh opravičil visoki funkcionar stranke, poslal mi je SMS, da je naredil napako, ko je glasoval za mojo izključitev iz stranke. Vesel sem, da je imel toliko poguma in mi poslal SMS. Ne želim ga imenovati.

Se lahko stranka sploh vrne v parlament?

Če bi našli kakšen nov obraz za predsednika, pa nimam nič proti aktualnemu predsedniku. Predsednik stranke mora biti aktivni politik, župan, morda mestni svetnik, poslanec, ki je ves čas v političnem dogajanju. Zidanšek pa je direktor v podjetju in se mora ukvarjati s podjetjem, če hoče biti to uspešno. Tudi stranka je kot veliko podjetje, ki potrebuje človeka noč in dan. Tu stvari šepajo.

Bi se morala SLS bolj povezati s katero od desnih strank? Katera je njena prava zaveznica, NSi, SDS?

Mi se lahko kregamo na vsebinskem področju, v politiki ni zamer. Danes se skregamo, jutri smo si dobri. Ampak na načelni ravni, pa tudi vsebinski, smo si bili tako z enimi kot drugimi blizu. Tu ne vidim težav, Ljudska stranka je bila v koaliciji z vsemi, z SD, SDS, LDS. Bila so trenja. Toda predzadnja vlada Janše je delovala štiri leta, in če mu Virnat ne bi nastavil mine z zakonom o javnih uslužbencih, po katerem so medicinske sestre, policisti, vojaki in drugi uslužbenci dobili za 50 ali 100 evrov nižje plače, bi Janša krepko zmagal na volitvah. Danes lahko trdim, da je bila to velika igra velikega strica ali botra iz ozadja. Ampak tako pač je v politiki.

Ves čas ste bili blizu obveščevalnim službam, imate dobre informacije. Govorite o vodenju države iz ozadja, ali res ne gre brez tega? Strici iz ozadja se zdijo priročen izgovor.

Zaupal vam bom nekaj, česar nisem še nobenemu novinarju, tega ne boste verjeli. Ko sem bil župan, me je leta 2007 obiskal dr. Drnovšek. Takrat me je celo pred novinarji pohvalil, da sem dober župan. Na pogovoru na štiri oči pa me je opozoril: gospod Kangler, vas se bo lotila stara Udba. Prisežem, da mu nisem verjel. Po tistem sem dobil poziv sodišča na zagovor, ker da sem še kot poslanec sredi Ljubljane pretepel in z elektrošoki mučil Viktorja Premka. Človeka nisem nikoli videl, nikoli imel z njim stika. Nato sem preveril, kdo to je, in ugotovil, da je goljuf, ki je imel na celjskem sodišču 50 kazenskih ovadb, ki so ostale v predalu in so zastarale. Poleg tega pa je bil tajni agent jugoslovanske službe državne varnosti. Bivši udbaši, njihova mreža ima še danes podmladke povsod. Niti eno sodišče ni izvzeto. V mojem primeru imamo celo aktivnega agenta službe državne varnosti SFRJ zaposlenega na mariborskem sodišču. In prav ta je v osmih primerih odločal o meni. On, s katerim sem imel pred tem enajst let konflikt. Je to naključje? Zakaj je šla policija vedno k njemu?

Enajst let sem bil član komisije za nadzor nad delom obveščevalnih in varnostnih služb. Marsikatere dokumente sem videl. Skoraj bi si upal trditi, da imam fotografski spomin. Še danes jih vidim. Imena, priimke, šifre, datume, vzdevke. Če to povežeš, ugotoviš marsikaj. Takrat je dr. Drnovšek povedal, da ni problem aktualna Sova, njeni agenti. Sam predsednik države, takrat predsednik vlade, je priznal, da ima največ težav z bivšo Udbo. Sam sem se veliko s tem ukvarjal, skupaj z Jožetom Jerovškom in Rudolfom Mogetom. Ukvarjali smo se na primer z vlomi pri politikih. Kar naenkrat se je začela serija vlomov; vlomili so pri predsedniku parlamenta Pahorju, pa pri zunanjem ministru Ruplu, medtem ko je spal. Pri Vizjaku, Kučanu … evidentiranih je bilo 19 vlomov. In nikoli niso nič odnesli. Ali lahko verjamete, da gre pri 19 vlomih pri politikih, pri čemer nič ne odnesejo, za klasične kriminalce? Ne gre. V trenutku, ko sva z Mogetom napisala pismo z imeni dveh oseb, tesno povezanih z bivšo Udbo, takrat že upokojencev Sove, in ga v zaprti kuverti dala direktorju policije, so se vlomi v stanovanja politikov nehali. Pozabili so namreč, da smo poslanci v zakon zapisali, da se lahko posamezen uslužbenec varnostnih služb obrne tudi na komisijo, če meni, da je kaj narobe. In mi smo imeli stike s posameznimi obveščevalci iz Sove in vojaške obveščevalne službe, pa tudi s tistimi, ki so delali na kriminalistični policiji. Zaradi tega lahko vse to trdim.

Je pa žalostno, kar se dogaja z mano. Profesor Ribičič, ustavni pravnik, na 15 straneh utemelji, da Žirovnik ne bi smel biti niti sodnik, kaj šele da bi odločal v moji zadevi. In sodnica okrajnega sodišča tega mnenja ne prečita, sploh ga ne vzame na znanje. Zakaj ima takšen interes? Ni dovolila zaslišati niti ene priče, ki smo jo predlagali! Mar si jaz ne zaslužim poštenega sojenja? Ali morajo res tolikokrat kršiti človekove pravice v enem samem sojenju? Miro Cerar to vse tolerira! Celo pohvalil se je pred novinarji, koliko kazenskih ovadb je vloženih proti Kanglerju. Pa sploh ne ve, kaj se mu dogaja na terenu, da je devet ovadb že padlo in da ne bo dolgo, ko se bo oglasil varuh človekovih pravic in še kdo iz Evrope. Bi bilo za Cerarja normalno, če bi v Nemčiji nekdanji agent Stasija postal sodnik in izdajal odredbe proti poslancu, ki ga je nadziral? To je Slovenija, žalostno, a tako je.

Kaj počnete zdaj, ko niste več župan? Imate novo službo.

Žalostno je, da sem dve leti po Mariboru iskal novo službo. Večkrat sem bil že dogovorjen, pa je direktor pred podpisom pogodbe rekel žal, ne upam, ali pa je dobil namig, da ne sme. Zato sem vesel, da so me vzeli na Radio Tednik Ptuj. Upam, da so zadovoljni z mano. Delam v marketingu in organizaciji prireditev. Nekaj delam na evropskih projektih, upam, da bomo kakšnega dobili. Malo kmetujem, tri dni na teden pa sem tako ali tako na sodišču. Zame je to psihična obremenitev, te ure moram nato v službi nadoknaditi.

Se nameravate vrniti v politiko?

Z dušo in telesom sem politik. Skoraj vsak teden sem v Ljubljani, imam nekaj funkcij. Sem v predsedstvu organizacije VSO, za vrednote slovenske osamosvojitve. Te vrednote je treba gojiti. Ne smemo pozabiti, da smo si državo priborili. Nekateri so se skrivali, nekateri so pobegnili v tujino, nekateri pa smo bili pripravljeni za državo umreti. Zanimivo, da tisti, ki smo bili pripravljeni umreti, največ hodimo po sodiščih. Skrivači pa druge hujskajo proti nam. Ne želim nobenih privilegijev, le pošteno sojenje.

Kmetujete doma v Zimici?

To ni nobena skrivnost. Imam 50 prašičev, osla, koze, baliram seno. Nekaterim je bilo to smešno in so izkoristili proti meni, predvsem mediji. Lahko se norčujejo iz mene, a vsak lahko preveri, da ne blefiram. Prijateljem pomagam s traktorjem v gozdu, če je treba kaj postoriti. Ukvarjam se tudi s športom, nabiram psihofizično kondicijo. Jesen bo vroča, morda že poletje.