Era kontroverznega guvernerja

Kdaj je guverner zadnjič stopil pred novinarje? Kolikokrat je to sploh storil? Kdo govori namesto njega?

pon, 27.11.2017, 06:00

Medtem ko mnenja centralnih bank bolj ali manj vedno pojasnjujejo guverner ali drugi visoko strokovni člani teh institucij, je pri nas pogosto vtis, da Banka Slovenije komunicira tako, da po kostanj v žerjavico pošilja ljudi blizu centralne banke in si pri tem pilatovsko umiva roke.

Konec minulega tedna so se v državnem zboru spet kresala mnenja o tem, ali bo računskemu sodišču dovoljeno pregledati dokumente in ukrepe Banke Slovenije iz obdobja sanacije bank. Tako bi namreč lahko končno izvedeli, ali smo sanacijo bank res preplačali. Državni zbor je pred časom sprejel spremembe zakona o Banki Slovenije, ki bi omogočile revizijo računskega sodišča. Nakar je centralna banka vložila zahtevo za presojo ustavnosti, ker ji ni dišalo, da bi po njej brskalo računsko sodišče. Zdaj pa se morajo poslanci izreči do zahteve ustavnega sodišča, da se izvajanje tega zakona zadrži. »Vojna« med poslanci, vlado in centralno banko je v tej zadevi neizogibna.

Ost kritike je uperjena zoper Boštjana Jazbeca, četrtega guvernerja v samostojni Sloveniji. Kot prvi guverner je državo mimo občutljivih čeri finančnega osamosvajanja peljal France Arhar, oče slovenskega tolarja in monetarne suverenosti, ki je to funkcijo opravljal med letoma 1991 in 2001. Skupaj z ekipo viceguvernerjev je dobro krmaril in državo v vlogi prvega med njimi pripeljal v stabilne finančne vode.

Ob deseti obletnici osamosvojitve, leta 2001, je prejel celo zlati častni znak svobode za izjemne zasluge pri uvedbi in uveljavitvi slovenskega monetarnega sistema ob osamosvajanju države. Štafetno palico je nato predal Mitji Gaspariju, ki je bil guverner do leta 2007; njegov mandat je bil zaznamovan z vstopom v EU, Slovenija pa je kot prva izmed novih članic unije izpolnila pogoje za uvedbo evra in ga z novim letom 2007 tudi uvedla. Poslanci februarja tega leta Gaspariju vseeno niso izglasovali še enega šestletnega mandata. Tako je tretji guverner postal Marko Kranjec. Ta je mandat sklenil v razmerah, za katere bi lahko rekli, da je nadzor bančnega sistema, ki ga je vodil, močno odpovedal.

Ko pride Boštjan Jazbec

Nato se je 17. julija leta 2013 začela era guvernerja Jazbeca. In kmalu zatem era sanacije slovenskih bank. Guverner sicer misli, da je bil način, kako so jo izpeljali, povod za to, da se menda kar naprej srečuje z grožnjami in »dobronamernimi nasveti«. Mnenja o njem so zelo različna, vsekakor pa velja za precej kontroverzno osebnost. Je edini slovenski guverner, ki ga preiskuje policija. Po kriminalističnih preiskavah v Banki Slovenije je celo napovedal ohladitev sodelovanja s policijo, ko je v državnem zboru izjavil, da bo predlagal, da »prenehamo sodelovati s policijo, ker se očitno ne razumemo«. Takšna izjava pove nekaj o njegovem značaju. Tudi ta je namreč razlog, da gre aktualni guverner marsikomu v nos.

Izgubljeni glas razuma

A vrnimo se h komuniciranju centralne banke. Od tam so nam sporočili, da je Banka Slovenije v mandatu guvernerja Boštjana Jazbeca izvedla 11 novinarskih konferenc, zadnjo letos spomladi. Toda medtem ko sta Arhar in Gaspari zgledno komunicirala z javnostjo, se je že v času največje krize način delovanja in komuniciranja te ustanove spremenil. Nemalokrat se je zato v javnosti pojavilo vprašanje, ali je to še institucija, ki predstavlja glas razuma. Kajti ni se mogoče znebiti vtisa, da je centralna banka vedno bolj prepuščala medijski prostor tako imenovanim strokovnjakom in ljudem blizu kroga guvernerja in njegovih sodelavcev. V tem kontekstu se v medijskih zapisih najpogosteje pojavlja ime dr. Igorja Mastena – ekonomista mlade generacije, ki jih je v soj žarometov začela potiskati Janševa vlada.

Prav Masten je sicer predlagal Jazbeca za kandidata za guvernerja. Kmalu po njegovem nastopu mandata pa se je poleti 2013 sam »proslavil« z izjavo v Delu, da »sta Factor banka in Probanka klasični kandidatki za likvidacijo«. Izjava je po besedah takratne uprave Factor banke povzročila paniko med komitenti in odliv denarja, kakršnega ne bi mogla preživeti nobena finančna ustanova. Jazbec je sicer tedaj miril javnost, da so izjave, da bi morale biti nekatere banke likvidirane, zgolj špekulacije, nato pa čez dober teden dni sporočil, da je Banka Slovenije začela likvidacijo Factor banke in Probanke.

Masten: Insinuacije ne držijo

Kakšna je bila njegova vloga pri likvidaciji Factor banke in Probanke, na podlagi česa je avgusta 2013 napovedal, da banki ne bosta mogli sami rešiti težav, oziroma kako je vedel, da je likvidacija sploh ena od možnosti, smo vprašali Mastena. Kot tudi, kako odgovarja na namige, da naj bi ga dejansko BS opremila z informacijo o nameravanem postopku.

Insinuacije o mnenju o regulatornih postopkih v primeru Factor banke in Probanke na podlagi notranjih informacij ne držijo, saj je govorice o morebitni likvidaciji enajst dni pred tem objavil Dnevnik, odgovarja Masten in dodaja, da je pomanjkljivo varnost bančnih vlog sama razkrila uprava z objavo na Seonetu teden dni pred objavo članka v Delu, kar opisuje kot nespametno dejanje. Skrb zainteresirane javnosti je zato pomiril z zagotovilom, da so bančne vloge varne, ravno zaradi možnosti uporabe instituta nadzorovane likvidacije banke.

Na vprašanje, ali se je v obdobju treh mesecev pred dano izjavo (avgusta 2013) sestal z guvernerjem oziroma bil v centralni banki, pa Masten, ki je sicer angažirano zagovarjal guvernerja, ko so se pojavili očitki o domnevnih nepravilnostih pri sanaciji bank konec leta 2013, ni eksplicitno odgovoril. Ob tem ne gre spregledati še dveh dejstev: od oktobra 2014 do septembra 2016 je bil petinsko zaposlen na Banki Slovenije kot vodja raziskovalcev. Dobrega pol leta kasneje, aprila letos, pa se je tam kot direktorica analitsko-raziskovalnega centra zaposlila njegova žena Arjana Brezigar Masten.

Ali je dejstvo, da je bil formalni predlagatelj Jazbečeve kandidature, kasneje vplivalo na to, da je vedno zagovarjal guvernerja, ko so se pojavili očitki o nepravilnostih pri sanaciji bank? In ali je to navsezadnje lahko povezano z zaposlitvijo njega in njegove žene v centralni banki, smo vprašali Mastena.

Navajamo odgovor: »Kot 'vedno zagovarjali guvernerja' je verjetno mišljen en članek za Siol.net, v katerem sem pisal o metodologiji vrednotenja sredstev bank in o sistematičnih manipulacijah, ki so se s tem v zvezi pojavljale v jasnosti. Do sedaj še nihče ni ovrgel argumentov, zapisanih v članku. Če ni argumentov, je pač priročneje insinuirati, da je tako, zaradi podpore pri kandidaturi, zaposlitev itd. Ne pozabite dodati, da si z guvernerjem formalno še vedno deliva pisarno na fakulteti.«

Mastenu morda res ni po volji, da ga nenehno povezujejo z Jazbecem, a centralna banka je očitno zanj privlačna institucija. Pred letom dni, v času, ko sam ni bil več delno zaposlen v BS in tam tudi še ni bila zaposlena njegova žena, je namreč že drugič kandidiral za viceguvernerja – uradno s podporo ekonomista dr. Mojmirja Mraka, toda kot so takrat ugotavljali mediji, najbrž zgolj zato, da bi prikril, kako močna je njegova zveza z Jazbecem.

Guverner poniknil iz javnosti

Kot rečeno, prva leta Banke Slovenije so bila zaznamovana z neposrednimi nastopi guvernerja in viceguvernerjev, kriza pa je, tako kaže, precej spremenila način delovanja. Danes se zdi, kot da je guverner poniknil iz javnosti, svoje poglede in želje izraža le v nekem komfortnem okolju, za katero misli, da ga obvladuje ali lahko z njim upravlja, žaromete pa prepušča »preverjenim prijateljem«.

Videti je, da ima Jazbec vsekakor raje kot komuniciranje z domačo javnostjo pisanje pisem v tujino. Te dni namreč precej odmevajo njegova pisma, ki jih je v Frankfurt pošiljal guvernerju Evropske centralne banke Mariu Draghiju, vsebina pa kaže, da je hotel prek ECB vplivati na sprejemanje predpisov, ki bi omogočali, kot že omenjeno, vpogled računskega sodišča v ozadje dogajanja sanacije bank decembra 2013.

Politika se je odzvala z oceno, da je tako početje sramotno, in tako kot se je poslancem leta 2013 Jazbec menda zdel idealna rešitev za centralno banko, glede na to, da ga je podprlo kar 77 poslancev, tako zdaj premlevajo o tem, da bi bila idealna rešitev njegov odstop. Predčasno zamenjati guvernerja BS sicer ni tako preprosto. Razreši ga namreč lahko le državni zbor, ugotavljanje njegove odgovornosti pa se začne z vložitvijo pisne zahteve, ki jo lahko vložijo posamezen član sveta centralne banke, predstavnik parlamentarnega odbora za finance in monetarno politiko ter finančni minister.

Predsednik republike te pristojnosti nima, čeprav ravno on predlaga kandidata poslancem v izvolitev. Zato nas je zanimalo, kaj o zadnjih Jazbečevih potezah meni predsednik republike. Odgovor iz predsedniške palače: »Predsednik republike se vzdržuje ocen dela neodvisnih ustanov, med katerimi je tudi Banka Slovenije oziroma njen guverner ter članice in člani Sveta Banke Slovenije.«

Kaj bo počel do konca mandata

Sedanjemu guvernerju se mandat izteče 17. julija 2019. Kaj bo počel do takrat oziroma kaj bodo do konca mandata prioritete njegovega delovanja?

Še preden je prevzel funkcijo, je na vljudnostnem obisku pri predsedniku republike med drugim izjavil, da je »ključno vprašanje, kaj bomo delali potem, ko krize ne bo več«. To bi gotovo zanimalo tudi širšo javnost. S sanacijo bank se Jazbec ni ravno proslavil. Njegov ugled je precej načet. Ne samo navzven, tudi za zidovi centralne banke. Od tam vsake toliko uidejo informacije denimo o kadrovskih peripetijah in razhajanjih med guvernerjem in viceguvernerji.

Zgovoren je primer iz lanskega novembra, ko so viceguvernerji soglasno zavrnili guvernerjev predlog za podelitev novega mandata direktorici pravnega oddelka Jasni Iskra. Očitali naj bi ji, da razlaga zakonodajo po svoje, zmotilo naj bi jih tudi, da je prav ona omejevala, katero gradivo lahko BS izroči policiji in katerega ne. Nazadnje je guverner uporabil možnost, da ji mandat podaljša za 12 mesecev kar sam. Slišati je, da se Jazbec precej ukvarja s kadrovskimi vprašanji v smislu branjenja in ohranjanja zase koristnih kadrov.

Poznavalci menijo, da bo temu najbrž vse do konca mandata namenjal precejšno pozornost. Precej pa ga utegne zaposlovati tudi ustavno sodišče, kjer ima centralna banka po podatkih, poslanih s sodišča, odprtih kar trinajst zadev.

Medtem so nam z Banke Slovenije na vprašanje o guvernerjevih prioritetah do konca mandata odgovorili: »Prioritete dela Banke Slovenije, ki so tudi prioritete guvernerja, so navedene v strategiji Banke Slovenije 2015–2020, ki je temeljni dokument Banke Slovenije o njenih ciljih, vrednotah in razvoju.« Vse to lahko vsakdo prebere na njihovi spletni strani, zato lahko zgolj ugotovimo, da iskanje odgovora na naše vprašanje zaposlenim v službi za odnose z javnostmi ni vzelo prav veliko časa. Kar niti ni pomembno.

Nove priložnosti na tujem

Nemara je pomembneje, da si je Jazbec s svojim ravnanjem in načinom delovanja ter komuniciranja nakopal že toliko zamer, da pri morebitni vnovični kandidaturi na tolikšno politično podporo, kot je je bil deležen ob imenovanju, zagotovo ne more več računati. In kot kažejo zadnja pisma, ima očitno več prijateljev v tujini kot doma. Od tod najbrž tudi špekulacije, da si že išče službo v tujini, čeprav sam to zanika. Do konca mandata ima še kar nekaj časa za razmislek o prihodnosti ...

Prijavi sovražni govor