Fakulteta za ustvarjanje zvezd supervizorja

Zaposleni na fakulteti za upravo so za dela, ki spadajo med njihove redne naloge, prejemali avtorski honorar. Vse to (in še več) na ljubljanski univerzi vedo že od leta 2009.

pon, 22.02.2016, 06:00
Od afere s honorarji do danes

 

Kaj je danes pri izplačevanju honorarjev po avtorskih in podjemnih pogodbah drugače, kot je bilo marca lani? Konkretno še nič, lahko sklenemo iz odgovorov univerze. Po objavi imen prejemnikov honorarjev iz javnih sredstev je rektor na primer napovedal interni nadzor »ekstremnih primerov«, ki so jih zaznali. Katere vse sami razumejo kot ekstremne primere, nam na univerzi ne povedo. Glavna tajnica univerze Mihaela Bauman Podojsteršek je namreč zapisala le, da je »lani izvedena notranja revizija izvajanja tržne dejavnosti na univerzi v zaključevanju«. Medtem ko bo dokumente o delu zunaj univerze in o izogibanju nasprotju interesov jutri obravnaval senat univerze.

Vodstvo fakultete za upravo si je za pripravo letnega načrta in razvojne strategije izplačalo avtorski honorar. Honorar so nekateri zaposleni dobili tudi za pisanje študijskega gradiva, kar prav tako sodi med njihove redne naloge. Vse to (in še več) na ljubljanski univerzi vedo že od leta 2009.

Nekateri zaposleni na fakultetah so mesečno prejeli tudi po nekaj tisoč evrov honorarja po avtorskih in podjemnih pogodbah, je razkril supervizor marca lani. Med njimi največ tedanja ministrica za izobraževanje, znanost in šport Stanka Setnikar Cankar, ki je dvanajst let vsak mesec poleg redne plače dobila povprečno več kot štiri tisoč evrov honorarja, večino od svoje matične fakultete za upravo. Kljub temu je ljubljanska univerza na novinarski konferenci slabe tri tedne po objavljenih podatkih v supervizorju, kar je bil njen prvi odziv, predstavljala primere dobre prakse na fakultetah, fakulteta za upravo pa zatrjevala, da so honorarje izplačevali predvsem za predavanja na izrednem študiju, torej za delo, opravljeno zunaj rednega delovnega časa. Pa čeprav so že takrat morali poznati revizijo, ki jo je notranja služba univerze opravila na fakulteti za upravo leta 2009 in v kateri so ugotovili nepravilnosti na 23 področjih, tudi pri izplačevanju honorarjev.

Revizijo smo po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja zahtevali že lani, a nam je na univerzi niso hoteli poslati, češ da do nje »smejo dostopati le določeni nacionalni ali evropski organi po uradni dolžnosti«. Drugače je presodil informacijski pooblaščenec in univerzo pozval, da nam oba dokumenta - končno revizijsko poročilo in odzivno poročilo fakultete - posreduje. To je univerza tudi storila.V reviziji so pregledovali poslovanje fakultete v letu 2008, ko so jo vodili Srečko Devjak kot dekan ter Setnikar Cankarjeva in Mirko Vintar kot prodekana - torej tisti trije profesorji, ki so se v aferi s honorarji sedem let pozneje znašli prav na vrhu lestvice prejemnikov. Končno revizijsko poročilo, spisano januarja 2010, razkriva, da je fakulteta za upravo delovala celo nezakonito, neskladno z načelom gospodarnega ravnanja z javnimi sredstvi, tudi koruptivno.

Vodstvu honorar za pripravo letnega načrta

»Glede na to, da je naloga vodstva, da vodi in organizira poslovanje fakultete, pedagoškega osebja, da načrtuje svoje delo in sodeluje pri upravljanju, za namen izvajanja splošnih strokovnih nalog pa ima fakulteta organizirane splošne službe, se razume, da se osnovni dokumenti poslovanja pripravljajo v okviru rednega delovnega razmerja in se za te namene ne sklepajo dodatne podjemne ali avtorske pogodbe.« Tako to razumejo revizorji, ni pa tako razumelo vodstvo fakultete. To je namreč sebi in zaposlenim v letu 2008 izplačalo honorar za pripravo letnega delovnega načrta in razvojne strategije fakultete, in sicer v skupnem znesku 219 tisoč evrov, kar je bilo 4,6 odstotka sredstev, namenjenih za študijsko dejavnost. Kdo je dobil koliko, nam s fakultete v dveh delovnih dneh niso sporočili, ker da je več sodelavcev na dopustu.

Vsekakor je honorar neupravičeno prejelo vsaj enajst zaposlenih, toliko se jih je namreč znašlo v poročilu, ker so jim izplačali več ali manj od tistega, kar jim je prvotno določil takratni dekan Devjak. Podatki so zgolj za eno trimesečje in ti kažejo, da je dekan takrat dobil slabih 2900 evrov neto, prodekana Vintar in Setnikar Cankarjeva pa po 1700 evrov. Med prejemniki je bil tudi sedanji dekan Janez Stare, ki mu je prav tako pripadlo 2900 evrov neto. Razlika je sicer nastala pri preračunu iz bruto zneska v neto.

So se pa izplačani zneski nekajkrat razlikovali od prvotno določenih. Še več, na eni od avtorskih pogodb je bil bruto znesek izplačila ročno popravljen in zvišan za 560 evrov. Vodja računovodsko-finančne službe je revizorjem pojasnila, »da je popravek in tako izplačilo verjetno izvedla po ustnem navodilu dekana«.

Revizorji tako pogrešajo celovito načrtovanje, jasna pravila, določitev predvidenih nalog in plačila, tudi urejeno dokumentacijo. Nič od tega pri izplačevanju avtorskih honorarjev - in še na nekaterih drugih področjih - niso zaznali. Dekan je namreč določil, kakšno plačilo bodo tisti, ki sodelujejo pri projektih, vključno z njim, dobili, kajti posebnega cenika fakulteta ni imela. Predvideno plačilo je nato odobril upravni odbor fakultete, tudi na seji, ki ni bila niti sklepčna, saj sta se je udeležila le dva člana.

Vse to so ugotovitve le na enem od 23 področij, kjer so revizorji našli nepravilnosti. Zato v končnem poročilu napišejo enega daljših seznamov »priporočil«. Tri mesece pozneje fakulteta v odzivnem poročilu obljubi, da bo to področje uredila do konca leta 2010. To so tudi storili, na podlagi naknadnega pregleda zagotavlja glavna tajnica univerze Mihaela Bauman Podojsteršek. Je moralo vsaj vodstvo vrniti neupravičeno pridobljen avtorski honorar? Tega odgovora nismo dobili.

Honorar celo za pripravo študijskega gradiva

Med redne delovne obveznosti profesorjev sodi tudi priprava učbenikov in študijskega gradiva, saj je to oblika posrednega pedagoškega dela, ki se obračuna pri plači, določajo merila za vrednotenje dela visokošolskih sodelavcev. Kljub temu so profesorju Zdravku Pečarju - ki je prav tako prejel honorar za sodelovanje pri pisanju letnega delovnega načrta in razvojne strategije - trikrat ovrednotili pripravo študijskega gradiva Management v javnem sektorju. Kot posredno pedagoško obveznost, kot del raziskovalne obveznosti, hkrati pa so mu izplačali še honorar po avtorski pogodbi.

Fakulteta je ob tem pojasnjevala, da je bilo v tistem študijskem letu pripravljenih več kot petsto gradiv, a da so honorirali le tri. Zakaj in na podlagi katerih kriterijev, ki da obstajajo, v poročilu ni zapisano. Prav tako se zdi fakulteti primerno, da se priprava študijskega gradiva šteje tudi kot raziskovalno delo, saj je za pripravo učbenika raziskovanje nujno. »Enako plačo prejme pedagog, ki v posameznem letu ne izda učbenika, v primerjavi s tistimi, ki gradiva izdajajo. Fakulteta pričakuje, da zaradi tega v prihodnje pedagogi ne bodo želeli več izdajati učbenikov,« odgovore fakultete povzamejo v reviziji.

V njej so ugotovili tudi, da je fakulteta z zaposlenimi v drugih članicah univerze sklepala podjemne pogodbe, čeprav je njihovo delo že poračunano v skupnih sredstvih za izvajanje dejavnosti. Prav tako sta dva zaposlena prejemala honorar za koordinacijo študentske prakse, čeprav je obstajalo nezasedeno delovno mesto za izvedbo teh nalog.

Fakulteta je v letu 2008 za plače in izdatke zaposlenih, ki so izvajali javno službo, porabila 1,9 milijona evrov, kar je nekoliko manj kot leto pred tem. Medtem ko so se za polovico povečala sredstva za delovno uspešnost in za skoraj dvakrat sredstva za nadurno delo. Za slednje so v prvi polovici leta namenili slabih 150 tisoč evrov. Ta izplačila so bila »neskladna s kolektivno pogodbo, z načelom gospodarnega ravnanja z javnimi sredstvi in brez ustrezne dokumentacije«, ugotavljajo v reviziji. Le za avtorske in podjemne pogodbe pa je bilo v tistem letu namenjeno več kot 1,26 milijona evrov.

Prav tako je denimo fakulteta uporabila višji količnik, po katerem je visokošolskim učiteljem preračunavala ure izvedenih vaj. Pri štirih zaposlenih pa so na primer ugotovili, da so opravili zgolj 70 odstotkov neposredne pedagoške obveznosti, vendar so prejeli polno plačo.

Korupcija dekana 
in profesorja

V reviziji so pregledali tudi posle fakultete z dvajsetimi dobavitelji, kar predstavlja slabo petino nakupov blaga in storitev v tistem letu. Vrsto postopkov so izpeljali mimo pravil javnega naročanja. Tako na primer razlog za sklenitev pogodbe o nabavi premičnega arhivskega sistema z za 3269 evrov dražjim podjetjem Trevis, d. o. o., »iz dokumentacije ni razviden«.

Revizorji so med drugim opazili sodelovanje s podjetjem Irel, d. d. Fakulteta za upravo je namreč leta 2006 na javnem razpisu agencije za raziskovalno dejavnost dobila sredstva za izvedbo leto in pol trajajočega projekta Razvoj kakovosti v terciarnem izobraževanju. Nato je »neskladno z določbami pogodbe«, sklenjene z agencijo, »izplačala sredstva podjetju Irel, ki je v lasti oziroma v upravljanju zaposlenih, raziskovalne ure na projektu pa prikazala, kot da so jih izvedli zaposleni na fakulteti«. Lastnik Irela je namreč prav Pečar, medtem ko je bil Devjak v tistem času njegov zastopnik. Iz dokumentov fakultete izhaja še, da je bilo to podjetje »edini ponudnik take storitve, dokazil o preverjanju trga pa ni priloženih«. Zaradi združevanja funkcij predlaganja, izvedbe in odobritve v eni osebi je tako »prišlo do očitne nepravilne delitve nalog in navzkrižja interesov, ki je vodilo do nezakonitega izplačila. Ugotavljamo, da ima ta dogodek elemente koruptivnega dejanja,« sklenejo v revizijskem poročilu.

Tri mesece pozneje je fakulteta sporočila, da so priporočila za odpravo tudi teh nepravilnosti že realizirana. Zapisali so namreč, da bo »fakulteta v prihodnje morebitno sodelovanje s podjetji, ki so v lasti ali v upravljanju zaposlenih na fakulteti, izvedla v skladu z veljavno zakonodajo in hkrati pazila, da ne pride do navzkrižja interesov«. In s tem se je univerza, kot kaže, zadovoljila. Ali je o tem obvestila vsaj agencijo za raziskovalno dejavnost, ne vemo, je pa po mnenju agencije projekt v celoti dosegel svoje cilje.

Prijavi sovražni govor