Hiše za med, četudi ni Bled

Občinski veljaki v Bohinju in na Bledu tožijo nad turistično gnečo, o tem, kako jim povečana pozornost tujcev povečuje vrednost nepremičnin, pa govorijo bolj malo. Ne le najprestižnejše vile, ki jih poleg tujcev kupujejo tudi bogati Slovenci, tujce prav tako zanimajo povsem običajne hiše, kjer bi sami počitnikovali, preostanek leta pa jih oddajali drugim turistom.

Dejstvo je, da vsi tisti, ki nosijo Ljubljano v srcu in dobro vedo, kaj je bila takrat, ko so bile ulice še prazne, nimajo popolnoma nič od tega, da je letos za tretjino več prenočitev turistov kot lani. – Misel, ki jo je v kolumni v Večeru zapisal pesnik in pisatelj Esad Babačić, načenja vprašanje, komu pravzaprav, razen gostincem in hotelirjem, koristi rast turizma, če ne koristi običajnim prebivalcem prestolnice in Slovenije nasploh.

Pogled od zunaj

Rast turizma se neposredno kaže na rasti povpraševanja in števila nakupov nepremičnin, ki jih pri nas opravijo kupci iz tujine, trdi Justin Young, direktor nepremičninske agencije Slovenia Estates. Britanec vodi agencijo, ki hiše in stanovanja v Sloveniji prodaja večinoma kupcem v tujini. Stereotip, da tujci pri nas kupujejo predvsem bolj luksuzne in dražje nepremičnine, ki je nekoč morda bil vsaj deloma upravičen, zdaj ne velja več. Kot ugotavlja Young, je velika večina pri njem sklenjenih poslov vrednih manj kot pol milijona evrov: »Pravzaprav je večina nakupov vrednih od dvesto do tristo tisočakov. Najbolj priljubljene lokacije so na Bledu in v Bohinju, šele potem prideta na vrsto Ljubljana in Primorska.« Sklenjenih poslov je letos za petino več kot lani, ker pa sezona za tovrstne posle traja še vsaj do sredine oktobra, bi lahko to povečanje ob koncu leta bilo še višje, predvideva Britanec, ki že leta živi in dela v Ljubljani.

Odpira se prostor za nepremičninske špekulante

Trenutno je največja težava, ob katero trčijo tuji kupci slovenskih nepremičnin, pomanjkanje ponudbe na trgu. Cene niso sledile povečanju števila sklenjenih poslov, po Youngovi oceni se je vrednost sklenjenih poslov od lani povečala za pet do deset odstotkov. »Lastniki nepremičnin se zavedajo, da trg raste, zato špekulirajo, da bodo dobili še 10 do 15 tisoč evrov več, če s prodajo počakajo do prihodnjega leta.«

In sogovornik meni, da se »špekulanti« ne motijo, po njegovem bo trg še naprej rasel. Precej njegovih kupcev je pred nakupom stanovanja ali hiše pri nas Slovenijo obiskalo v vlogi turista. Zato sogovornik velik del rasti povpraševanja na nepremičninskem trgu povezuje neposredno z rastjo turističnega obiska.

»Ljudje pridejo v Bohinj, se vanj zaljubijo, nato tam kupijo hišo ali stanovanje za svojo rabo, ko jih ni tu, pa ga oddajajo na spletnih platformah, kot je airbnb,« pove Young. Njegova agencija po prodaji nepremičnine strankam te tudi pomaga upravljati, kar vključuje oddajanje turistom. Kaj so opazili? Letos so stanovanja v Bohinju polno zasedena 18 do 19 tednov, lani je to obdobje trajalo le 14 tednov. »Poleg ljubezni do Slovenije in tukajšnje prelepe narave je razlog za nakup nepremičnine to, da ljudje ob ustrezni rasti turizma pričakujejo lepe donose od nakupa,« dodaja sogovornik.

Predragi za domače kupce

Medtem ko so na Bledu in v Ljubljani ter na Primorskem vsaj v preteklosti kraljevali Rusi, imajo v Bohinju bistveno bolj pestro paleto kupcev stanovanjskih nepremičnin. Avstrija, Italija, Velika Britanija in celotna Skandinavija, to so konci, s katerih v zadnjem času prihajajo kupci stanovanj na območju Bohinja. Po oceni župana Franca Kramarja se je z novimi lastniki stanovanjskih nepremičnin v njihovi občini najlažje pogovarjati v angleškem jeziku. »Povpraševanje po hišah iz tujine, zlasti iz Anglije, se je opazno povečalo, kar se že pozna na cenah: postale so tako visoke, da si jih domači kupci ne morejo več privoščiti,« ugotavlja.

Že tako hitri rasti cen nepremičnin v Bohinju je po županovem mnenju dodaten pospešek dala avgustovska ocena evropskega parlamenta, da je Bohinjsko jezero eno najčistejših med 21 tisoč evropskimi jezeri. »Neposredno po objavi te ocene je bilo opaziti večje povpraševanje. K sreči je velika večina lastnikov nepremičnin končno dojela, da je njihova hiša lahko zlata vredna za njihove vnuke, in je ne prodajo,« pravi Kramar.

Prav vera, da gredo cene lahko le še navzgor, pa je tisto, kar je lastnika propadajočih bohinjskih hotelov Zmaga Pačnika privedlo v špekulacijo, da bo svoje hotele lahko prodal za astronomske zneske, kot si jih je zamislil. To, da imajo zaradi takšnih špekulacij v kraju hiše duhov, ki jih investitorji nočejo kupiti, občinski upravi sicer ni ravno po volji, a Kramar se zaveda, da gre za zasebno lastnino in da lastnikov ne morejo prisiliti v prodajo.

»Čeprav nam, ki tu živimo, zakon o Triglavskem narodnem parku pogosto greni življenje, je v takšnih razmerah dobro, da ga imamo, da investitorjem omeji sporne posege v prostor. Tako imamo vsaj nekakšno jamstvo, da se investitorji ne bodo spuščali v divje gradnje in rušili ravnovesja v kraju tako na ravni ekologije kot na ravni turistične ponudbe,« poudarja župan.

Kar pride na trg, vse gre

Seznam vil na Bledu, ki so v zadnjem obdobju zamenjale lastnika, je kar spodobno dolg. Ministrstvo za notranje zadeve je februarja prodalo vilo Tamara, za 451 tisoč evrov jo je kupil ljubljanski uvoznik banan Izet Rastoder. Najbogatejša Slovenca Iza in Samo Login sta na Mlinem kupila vilo Epos in zemljišče, na katerem bo mogoče postaviti še šest vil. Upokojeni smučarski as Jure Košir je svojo sodobno hišo nad jezerom prodal ruskemu kupcu.

Lidija Kordež, direktorica blejske nepremičninske agencije Makler, je potrdila Youngovo oceno, da trg nepremičnin raste vzporedno z rastjo turističnega obiska. »Grozno se je povečalo povpraševanje, tudi sklenjenih poslov je veliko. Kar pride na trg, vse gre. Največ zanimanja je za običajne hiše, med kupci iz tujine pa so trenutno v ospredju Izraelci,« pravi Kordeževa. Povpraševanje po vilah na Bledu tudi obstaja, a na tem delu trga ni pogajanj o ceni, lastnikom se ne mudi s prodajo.

Na drugih koncih Slovenije tujci prav tako kupujejo prestižne nepremičnine. Villa Maria ob vznožju Mariborskega Pohorja je v lasti nizozemske družbe SHS Aviation, za katero stojijo kitajski vlagatelji v Aerodrom Maribor. Kot smo že poročali, v enem od apartmajev v vili živi solastnica in direktorica SHS Aviation Gillian Yeung.

Na Obali, natančneje v Luciji, pa se že dalj časa prodaja vila ruskega poslovneža Genadija Lisaka, ki naj bi bil osumljen mednarodnega organiziranega kriminala. Deset let stara hiša, velika 400 kvadratnih metrov, stoji na 627 kvadratnih metrih zemljišča, na spletnem portalu Nepremičinine.net pa je naprodaj za 2,5 milijona evrov.

Potrošniški optimizem krepi trg poslovnih nepremičnin

Podobno kot ljudje z denarjem kupujejo hiše, za katere upajo, da jim bodo v turistično vse bolj privlačni državi ustvarjale še več denarja, jih zanimajo tudi poslovne nepremičnine. V središču Ljubljane se tako v kratkem času pričakuje prodaja centra Tivoli. Lastnik, podjetje VB nepremičnine, ki sodi pod okrilje prekmurskega poslovneža Stanka Polaniča, naj bi stavbo prodajal KD Skladom. Blejska hotela Krim in Jelovica pa sta kupila prekaljena biznismena Loris Požar oziroma Otmar Zorn.

Jacqueline Stuart, lastnica in direktorica nepremičninske agencije Slovenia Invest, nam je zagotovila, da je tudi med tujimi kupci veliko zanimanja za slovenske poslovne nepremičnine, a ustrezne ponudbe primanjkuje. »Večjega povpraševanja sama ne povezujem z rastočim turizmom. To ima bolj opraviti z optimizmom med potrošniki, ki se neposredno kaže v ugodni poslovni klimi. Ljudje se v Sloveniji preprosto dobro počutijo in menijo, da se bo tu dalo še zaslužiti,« pravi Stuartova.

Do konca leta sogovornica na trgu pričakuje nove svežnje nepremičnin iz portfeljev slovenske slabe banke in avstrijske Hete. »Dokler se ti projekti ne prodajo in se trg ne počisti, ne moremo pričakovati zdravega nepremičninskega trga. Kriza se je v Sloveniji začela leta 2009 in upala sem, da bodo te zadeve do zdaj že počiščene, a sem razočarana nad tempom, s katerim se to dogaja,« dodaja Stuartova.