Tiskane izdaje
V razpisu je bilo navedeno, da delovne izkušnje niso potrebne, poskusna doba pa da je štiri mesece.
Septembra lani so na nevrološki kliniki začeli zbirati prispevke za nakup darila, namenjenega v pokoj odhajajočemu zdravniku in strokovnemu direktorju Davidu B. Vodušku. Ker na razpisu za novega direktorja ni bil izbran noben od prijavljenih kandidatov, ne Bojana Žvan ne Simon Podnar, ki je čakal na habilitacijo, je vodstvo UKC Voduška zaprosilo, da za tri mesece podaljša zaposlitev. Januarja so tako znova začeli zbirati denar za njegovo slovo in tokrat je šlo zares. Na vnovičen razpis sta se prijavila ista kandidata, izbran je bil Podnar in Vodušek je konec januarja, sklepamo, da z darilom, odšel v pokoj.
Nagla reaktivacija
Ker je naslov njegove elektronske pošte s končnico kclj.si še vedno aktiven, navsezadnje ga ima navedenega tudi kot sodni cenilec na pravosodnem ministrstvu, nas je zanimalo, ali s kliničnim centrom sodeluje po podjemni pogodbi, tako kot nekateri drugi nekoč zaposleni, na primer nevrokirurg Vinko V. Dolenc in strokovni direktor Sergej Hojker.
Odgovor kliničnega centra je bil presenetljiv. Vodušek ne dela po podjemni pogodbi, ampak je redno zaposlen: »Klinični inštitut za klinično nevrofiziologijo, Nevrološka klinika, je zaprosil za odobritev nove zaposlitve zaradi začasno povečanega obsega dela za eno leto. Vlogo so dobili odobreno od generalnega direktorja UKC Ljubljana, bila je objava na zavodu za zaposlovanje za delovno mesto zdravnika specialista V/VI, na katero se je prijavil prof. dr. David Božidar Vodušek, dr. med., višji svetnik, in bil izbran. Pogodbo o zaposlitvi ima sklenjeno do 28. januarja 2018.«
Zaposlitev je dobil kot edini prijavljeni kandidat. Ker je imel za razpisano delovno mesto previsoke kvalifikacije, se postavlja vprašanje, zakaj razpisa niso ponovili. Konec februarja so bili na zavodu za zaposlovanje prijavljeni trije zdravniki specialisti, med njimi resda nobenega nevrologa, a lahko bi se prijavil kakšen že drugje zaposlen. Toda naglica je bila očitno velika, saj je bil razpis objavljen samo tri dni, vodstvo klinike je zaposlitev odobrilo isti dan, ko je klinični inštitut zanjo zaprosil, v naslednjih dveh dneh pa jo je odobrilo še vodstvo UKC.
S katerimi argumenti pa so na inštitutu izkazovali povečan obseg dela? »Potreba po dodatnih zaposlitvah in začasnem povečanem obsegu dela se je pojavila zaradi nenačrtovanih dogodkov, odhoda dveh zdravnikov specialistov na daljšo bolniško odsotnost, in predvidenega prehoda enega zdravnika specialista na drugo delovno mesto. Vse to je onemogočalo, da bi realizirali načrtovane programe,« so pojasnili.
Nekatere zaposlitve se torej na nevrološki kliniki lahko zgodijo skoraj čez noč, medtem ko je treba na druge čakati nevarno dolgo. Spomnimo se, kako je Bojana Žvan kot predstojnica kliničnega oddelka za vaskularno nevrologijo in intenzivno nevrološko terapijo novembra 2014 vodstvo klinike, prav z Voduškom na čelu, moledovala za objavo razpisa za zaposlitev zdravnikov. Nadomestiti so morali izgubo specialistk, ki sta odšli septembra isto leto. Razpis je bil objavljen dober mesec po prošnji Žvanove. Bržkone bi bil še kasneje, če se ne bi tri dni prej zgodila afera s kalijem, h kateri je verjetno bistveno pripomoglo prav pomanjkanje kadra in zato izčrpanost.
Nezrel za pokoj
Glede na vrsto zaposlitve, za katero je kandidiral Vodušek, bi morala njegova plača soditi v 45. plačni razred, kar brez napredovanj pomeni mesečno izplačilo 2473 evrov bruto. Toda njegova zadnja plača je bila za skoraj 1500 evrov višja in sodi (z upoštevanimi napredovanji) v 57. plačni razred. So z Voduškom torej sploh podpisali pogodbo za razpisano delovno mesto? V UKC odgovarjajo, da je bil oktobra prerazporejen na delovno mesto višji zdravnik specialist. Dodali so, da je prav, da se s starejšimi profesorji in specialisti, uveljavljenimi strokovnjaki na svojem področju dela in z bogatimi izkušnjami, delno ali popolnoma upokojenimi, ravna spoštljivo in se jim v primeru, ko je težko dobiti specialista zunaj UKC za posamezno področje, omogoči oziroma ponudi možnost, da nadaljujejo z delom oziroma delajo po pogodbi.
Vodušek je v življenju dosegel vse karierne preboje. Je specialist nevrolog in klinični nevrofiziolog, konzultant in konziliarni nevrolog doma in v tujini, izvedenec za strokovni nadzor pri ministrstvu za zdravje, izvedenec za strokovni nadzor s svetovanjem pri zdravniški zbornici in predavatelj. Bil je predstojnik katedre za nevrologijo, predstojnik odseka za splošno medicino, koordinator predmeta Nevrološke vede in še bi lahko naštevali.
Zakaj se je tako ugleden strokovnjak, ki je od oktobra tudi častni član slovenskega zdravniškega društva, odločil, da se prijavi na razpis za delovno mesto zdravnika specialista brez izkušenj, in si želel postati tako rekoč mladi zdravnik na inštitutu, kjer je leta 1976 začel zdravniško kariero? »Kakšen je bil razpis in zakaj je bil takšen, morate vprašati druge. Vsekakor pa so potrebovali nekoga za rutinsko delo – nekoga izkušenega za EMG, EEG in tehnike evociranih potencialov, to pa tipični mladi specialisti niso,« je pojasnil Vodušek.
»Takšno 'navadno zaposlitev' sem sprejel, ker rad delam s pacienti in se nisem počutil zrelega za pokoj,« je dodal. Vodstvo UKC je vztrajalo pri »upokojitvi po Zujfu«, če bi bilo po njegovo, pa bi nadaljeval delo. V času njegovega upokojevanja nujne potrebe po zdravniku specialistu za polni delovni čas še ni bilo: »Kakšne potrebe po svetovalcu niso izrazili in se je tudi jaz nisem zavedal. Sinekure ne bi niti želel, res pa je tudi, da mi je niso ponudili.«
