Iz Šrotovega imperija na NPU

Kdo so ljudje, ki na nacionalnem preiskovalnem uradu preiskujejo ozadja spornih poslov?

Objavljeno
22. januar 2017 14.03
Bojan Dobovšek - poslanec 15.septembra 2016 [Bojan Dobovšek,poslanci,DZ,Parlament]
Katja Svenšek, Novica Mihajlović
Katja Svenšek, Novica Mihajlović
Četrtina preiskovalcev v vrhu policije je strokovnjakov iz gospodarstva, bančnega sektorja, revizij … Med njimi najdemo tudi kadre s pestro zgodovino in povezavami. Kaj denimo tam dela vodja finančne koordinacije propadlega pijačarskega holdinga Boška Šrota? Zdaj preiskuje ozadje izračuna luknje v NLB.

Sodeč po našem poizvedovanju je za marsikoga presenečenje, da je med zaposlenimi na NPU tudi Mojca Međedović, poslovni javnosti verjetno bolj znana kot Mojca Jazbinšek Volk. Nacionalnemu preiskovalnemu urada se je pred časom pridružila kot strokovnjakinja za forenzične preiskave. In zakaj presenečenje? Ker je bila Mojca Međedović med drugim prokuristka Radenske v času, ko je pijačarski holding iz Laškega še obvladoval Boško Šrot. Ta danes sedi v zaporu. Međedovićeva, ki je imela po pričevanju vpletenih aktivno vlogo pri odobravanju nezavarovanih posojil Šrotovim podjetjem, pa je višja kriminalistična inšpektorica, preiskovalka. Kaj preiskuje, na policiji ne razkrivajo, toda več virov nam je potrdilo, da med drugim sodeluje pri preiskavi Banke Slovenije. Cilj te je ugotoviti, ali je bila kapitalska luknja, izračunana v NLB, h kateri so prispevale tudi Šrotove družbe, pretirana.

Na NPU je Međedovićeva zaposlena od februarja 2015 in, kot trdijo naši viri, velja za desno roko šefa Darka Majheniča. Kot so nam pojasnili na policiji, nekdanja prokuristka Radenske izpolnjuje vse pogoje za zasedbo delovnega mesta, ima ustrezno izobrazbo, znanje in delovne izkušnje, opravlja pa naloge s področja preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja gospodarskih kaznivih dejanj ter odkrivanja njihovih storilcev. Pri katerih preiskavah sodeluje, nam niso zaupali, vendar nam je več virov potrdilo, da sodi mednje tudi preiskava Banke Slovenije oziroma okoliščin sanacije NLB, ki je pripeljala do izbrisa podrejenih obveznic.

Naj spomnimo, da so kriminalisti centralno banko (ter NLB in revizorski hiši EY ter Deloitte) obiskali sredi preteklega leta. Preiskovali so sum, da so pri ugotavljanju luknje v NLB neupravičeno izbrisali podrejene obveznice banke in ji s tem pridobili protipravno premoženjsko korist v vrednosti 257 milijonov evrov. Gre za znesek obveznosti, ki bi jih banka imela do lastnikov podrejenih obveznic, če te ne bi bile izbrisane. Kako daleč je preiskava, ki je v javnosti odmevala predvsem zaradi nesoglasij med vodstvom Banke Slovenije in ECB na eni strani ter tožilstvom in policijo na drugi, ni znano.

Šrotovim odobrila za 40 milijonov posojil

Infond Holding je bil s svojim 130-milijonskim dolgom do NLB sicer eden prvih znanilcev nastajajoče bančne luknje, katere izračun zdaj očitno preverja Međedovićeva, in to že leta 2009, ko je ta kot vodja finančnih koordinacij skrbela za zagotavljanje finančnih sredstev holdingom s posojili družb iz skupine. Hkrati je bila prokuristka Radenske, kamor je prišla februarja, ko je vodenje družbe prevzel Zvonko Murgelj, saj je dotedanji direktor Tomaž Blagotinšek zaradi nestrinjanja z izčrpavanjem podjetja nepreklicno odstopil. Međedovićeva, ki je bila med drugim še svetovalka uprave in kasneje izvršna direktorica Dela (tudi to je bilo takrat v lasti Pivovarne Laško), je po Murgljevem pričevanju skrbela za finance in odobrila vsa sporna posojila. Šlo je za 40 milijonov evrov. Kot je po poročanju Financ ugotovila izredna revizija, so bila posojila dana v času, ko je že bil tudi uradno znan slab likvidnostni položaj obeh holdingov, Infond Holdinga in Centra Naložb. V časniku so še zapisali, da so bila posojila dana na podlagi Šrotovih navodil, na kar se je v nadaljevanju sklicevala tudi Međedovićeva. Ta je mesto prokuristke Radenske zapustila po slabih petih mesecih, kot je pojasnila med pričanjem na sojenju Šrotu, zato, ker je podvomila o vzdržnosti sistema posojil v sistemu laške pivovarne.

Zdaj lahko prispeva k dvigu zavesti

Na sojenju jo je omenila tudi vodja računovodstva v Pivovarni Laško Dragica Čepin. Slednja je pojasnila, da je vodstvo pri pripravi finančnih izkazov za leto 2008 nasprotovalo slabitvam naložbe Laškega v Jadransko pivovaro, a nanjo ni pritiskal Šrot osebno. »Bolj Andrijana Starina Kosem in Mojca Jazbinšek Volk, ki sta želeli, da naložbe ne slabimo,« je dejala prva računovodkinja Laškega. »Nekega velikega vpliva na dogajanje v podjetju nisem imela. Takoj ko mi je postalo jasno, kaj se dogaja, pa sem izstopila. Lahko bi rekla, da mi je izkušnja z Laškim pomagala pri usmeritvi v nadaljnjo karierno pot finančne forenzike,« pa je za Delo pojasnila Međedovićeva. In kaj človeka iz dobro plačane službe v finančni forenziki v uspešnem mednarodnem podjetju PwC pritegne v državno službo? Plača najbrž ne. »Verjamem, da lahko s svojim znanjem, ki je specifično, dodam vrednost naši družbi. Prepričana sem, da je treba v družbi dvigniti zavedanje, kaj je prav in kaj narobe, in da se ne smemo sprijazniti s tem, da se ne da nič narediti,« pravi Međedovićeva.

Nikoli ni bila osumljenka

Naši viri zatrjujejo, da je imela Međedovićeva aktivno vlogo pri zagotavljanju denarja Šrotovim podjetjem v prvi polovici leta 2009, ko se je zgodba pod pritiski bank začela podirati, vendar statusa osumljenke ni imela nikoli. To so nam zatrdili tudi na policiji, kjer so še pripomnili, da pa je bila »priča v kazenskem postopku zoper že obsojeno osebo za kaznivo dejanje s področja gospodarske kriminalitete«.

In kako na NPU dojemajo njeno poslovno pot v skupini Boška Šrota? »V svoji poklicni karieri je bila zaposlena tudi v časopisno-založniškem podjetju iz Ljubljane (Delo, op. a.), ki je bilo v lasti delniške družbe iz Laškega (Pivovarne Laško, op. a.), katere predsednik uprave in večinski lastnik je oseba, s katero povezujete javno uslužbenko (Boško Šrot, op. a.),« so zapisali.

Naj spomnimo, da je bila Međedovićeva sicer ena od sedmih Šrotovih direktorjev, ki so že septembra 2009, le mesec dni za tem, ko je vodenje Laškega prevzel Dušan Zorko, po poročanju Dnevnika podpisali in notarsko overili dokument, v katerem so zatrjevali, da s Šrotovimi posli niso imeli nič in da so bili zgolj izvajalci njegovih navodil, pri čemer so upravičeno verjeli, da bodo podjetja denar, ki so ga posodila Infond Holdingu in Centru Naložbe, dobila nazaj. Glede na to, da prestaja zaporno kazen samo Šrot, so z dokumentom očitno prepričali tudi tožilstvo. O tem, da so zgolj izvajali Šrotova navodila, niti sodišče ni dvomilo.

Odgovoren je tisti, ki zaposluje

Na vprašanje, koliko ljudi s podobnimi znanji iz gospodarstva so doslej zaposlili, so na NPU odgovorili, da je približno četrtina ali okoli dvajset preiskovalcev prišlo iz različnih državnih organov in organizacij, gospodarstva, bančnega sektorja, revizijskega področja in podobno. Glede na razlike v plačah zasebnega in javnega sektorja (izhodiščna bruto plača višje kriminalistične preiskovalke je 2000 evrov, napreduje pa lahko do nekaj manj kot 3000 evrov) na NPU pojasnjujejo, da plača ne more biti edino vodilo za zaposlitev v kriminalistični policiji. »Opravljanje tako zahtevnega dela, kot je odkrivanje in preiskovanje najtežjih oblik kriminalitete, moraš čutiti kot poslanstvo,« pravijo.

Nekdanji kolega Međedovićeve iz časov, ko je holding še obvladoval Šrot, ki je želel ostati neimenovan, nima pomislekov glede njene integritete in poštenosti. »Je zelo sposobna. Poleg natančnosti je njena profesionalna vrlina tudi izjemna strokovnost. Vsekakor je za NPU dobra kadrovska pridobitev.«

Kot pojasnjuje Bojan Dobovšek s fakultete za varnostne vede, so pri zaposlovanju v policiji včasih veljali strogi kadrovski postopki, pri čemer so med drugim preverjali tudi nekdanje zaposlitve kandidatov in kaj so ti v preteklosti počeli. Na podlagi teh ugotovitev so lahko nekoga zaposlili ali pa tudi ne. »NPU je sicer že ob ustanovitvi hotel temeljiti na kombinaciji kadrov z znanjem iz prava in ekonomije ter notranjih kadrov z izkušnjami, je pa za zaposlene vsekakor ključno, da poleg formalnih kriterijev in transparentne kariere izpolnjujejo tudi kriterij morebitnega navzkrižja interesov. Zelo pomembno je, ali bi lahko pri njihovem delu obstajal videz pristranskosti, ki pa se lahko ustvari že zaradi osebe same. Odgovornost, da preveri vse navedeno, je na tistem, ki zaposluje,« v zvezi z ozadjem kadrovanja na nacionalnem preiskovalnem uradu sklene Dobovšek.

Ravbarji so vedno korak pred žandarji, zato je pohvale vreden poskus policije, da si pri preiskovalnem delu pomaga z znanjem ljudi, ki odlično poznajo in razumejo miselnost in metode dela kriminalcev. Toda tovrstne kadrovske poteze se hitro lahko spremenijo v hojo po tankem ledu. Če policija kot delodajalec sama težko presodi dejansko raven strokovnosti zunanjega sodelavca, ki ga najema ravno zato, ker sama nima dovolj znanja na nekem področju, je še toliko težje natančno presoditi stopnjo integritete zunanjega sodelavca. V dobro vseh policiji želimo, da bi se čim manjkrat zmotila.