Izplačevanje dodatka za stalno pripravljenost na fakultetah nezakonito

Ljubljana – »Za odrejanje stalne pripravljenosti ne obstajajo niti formalni niti vsebinski razlogi,« je sklep ministra za javno upravo, ki je odločal o ugovorih devetih fakultet na zapisnih inšpektorata. Kdo bo za nezakonito delovanje v zadnjih letih odgovarjal? Na to vprašanje nam danes ni odgovoril nihče.

Devet fakultet si je dodatek za stalno pripravljenost izplačevalo nezakonito. Največ na ekonomski fakulteti, kjer so leta 2013 med 60 zaposlenih razdelili 150.000 evrov bruto dodatka. V enem mesecu je bilo v stalni pripravljenosti vsaj 41 zaposlenih, smo v Delovih Ozadjih razkrili prejšnji teden. Gre za leto, ko je ekonomsko fakulteto vodil minister za finance Dušan Mramor, v njegovi ožji ekipi pa je bila tudi ministrica za izobraževanje, znanost in šport Maja Makovec Brenčič.

Pravne podlage za izplačevanje dodatka fakultete niso imele, je odločil minister za javno upravo Boris Koprivnikar. Saj ne zakon o sistemu plač v javnem sektorju, ne zakon o visokem šolstvu in ne kolektivna pogodba ne določajo razlogov in pogojev, pod katerimi bi se stalna pripravljenost odrejala. Prav tako zaposleni na fakultetah ne opravljajo neodložljivih del v smislu nenehnega varovanja občečloveških vrednot (ob požaru, poškodbah, hudih kaznivih dejanjih), prav tako ne dejavnosti, ki zahtevajo nepretrgano storitev.

Minister priznava, da je s fakultetami potekala »dolga diskusija, da se fakultete še danes ne strinjajo z mnenjem inšpekcije, vendar je to dokončno, zato bo treba stanje sanirati«. Sicer pa je prepričan, da izplačilo 270.000 evrov dodatka, kolikor so si ga fakultete nezakonito izplačale le leta 2013, »ni huda kršitev, prej nesporazum«. Posamezne fakultete so si dodatek izplačevale vsaj od leta 2009.

Zakaj ni reagirala že univerza?

Dodatek za stalno pripravljenost se je nezakonito dodeljeval tudi dekanom nekaterih fakultet, ki niso imeli pridobljenega soglasja rektorja, kot predvideva zakon, je še ugotovil minister. Kdo to so, nam danes ni uspelo izvedeti. Smo pa natanko mesec dni nazaj ljubljanski univerzi zastavili vprašanje, koliko soglasij sta rektor Ivan Svetlik in njegov predhodnik Stane Pejovnik podelila. In dobili odgovor: »Rektor soglasij za stalno pripravljenost posameznikom ne podeljuje.« Ali njihov odgovor, glede na zakon, ki prav to pristojnost dodeljuje rektorju, pomeni, da nista podelila nobenega soglasja? Ja, so zapisali.

Prav tako je univerza vsaj od leta 2013 vedela, da si nekatere fakultete izplačujejo dodatek, a se ni odzvala. Zakaj ne, nam danes niso odgovorili. Glavni tajnik univerze Mihaela Bauman Podojsteršek je zapisal le, da »obravnavana zadeva zahteva natančno preučitev. Na podlagi ugotovitev bomo ustrezno ukrepali. Več kot toliko v tem trenutku žal ne moremo komentirati.«

Prav na podlagi letnega poročila univerze je ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport na začetku letošnjega leta inšpektoratu za javni sektor predlagala, da opravi nadzor pri 11 fakultetah. Medicinska in veterinarska fakulteta, ki poleg izobraževalnega in znanstvenega dela opravljata tudi zdravniško in veterinarsko dejavnost, sta si dodatek v letih od 2012 do 2014 izplačevali v skladu s pravili. V nasprotju z ekonomsko fakulteto, fakulteto za gradbeništvo in geodezijo, filozofsko fakulteto, fakulteto za družbene vede, za šport, za matematiko in fiziko, za elektrotehniko, za računalništvo in informatiko ter za socialno delo. Zadnji dve si v letu 2013 dodatka sicer nista več dodeljevali. Prav tako od maja letos dodatka ne izplačujejo nikomur več na filozofski fakulteti, kjer ga nekateri tudi že vračajo.

Odgovarjati bi morali dekani

Vračilo dodatka je vsem fakultetam odredil že inšpektor. To so dolžne v skladu z zakonom o sistemu plač v javnem sektorju, po katerem znesek vračila sicer ne sme presegati dvakratnika zakonito določene osnovne plače javnega uslužbenca. Hkrati zakon določa, da se preveč izplačane plače vrne le za zadnjih deset mesecev pred prenehanjem izplačevanja višje plače.

Tako bo na primer dekan za gradbeništvo in geodezijo Matjaž Mikoš, ki je dodatek prejemal vsaj od septembra leta 2012, torej skoraj štirideset mesecev, vrnil zgolj četrtino. Na tej fakulteti so v letu 2013 izplačali za 42.000 evrov bruto dodatka.

Kdo bo odgovarjal, nam niso odgovorili ne z ekonomske fakultete ne s fakultete za gradbeništvo, kjer so si v letu 2013 izplačali največ dodatka. Na podatke za leto 2014 in 2015 še čakamo. Oboji so zapisali le, da bomo dobili odgovore v zakonskem roku.

»Obstaja bistvena razlika med tehničnim delavcem, ki je bil dejansko v pripravljenosti in ni vedel ničesar o nezakonitosti, in dekanom, ki je ta dodatek odredil. Tem huje, če ga je odredil sebi in sodelavcem pri koritu,« pa poudarja predsednik visokošolskega sindikata Marko Marinčič. Take zlorabe so po njegovem mnenju možne, ker je večji del univerzitetne skupnosti izključen iz odločanja. »Na ta način fakultete zlahka postanejo napol zasebni fevdi. Zato mora po univerzitetna skupnost zahtevati večjo udeležbo pri odločanju in neposredne volitve dekanov. Na ta način se bo zlahka odkrižala tudi kariernih politikov in sumljivih poslovnežev, ki v javnosti uničujejo njen ugled,« zaključuje Marinčič.