Jakličevo šahiranje z Vzajemno

Tožba, s katero Vzajemna zahteva od nekdanjega vodilnega Marka Jakliča, da vrne 385 tisoč evrov s pripadki zaradi negospodarnega sodelovanja z zdaj že izbrisano družbo Maat v večinski lasti kirurga Boruta Geršaka, se vrača v novo sojenje.

Na Vzajemni, kjer danes negodujejo zaradi zdravstvene reforme, ki napoveduje ugasnitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, so se decembra veselili. Vrhovni sodniki so jim namreč vrnili upanje, da bitka proti Marku Jakliču in nekdanjemu članu uprave Francu Henigmanu še ni izgubljena.

Vzajemna od njiju s tožbo zahteva nerazdelno plačilo 385 tisoč evrov, češ da sta negospodarno in neskrbno ravnala pri sklepanju pogodbe o izvajanju storitve drugo mnenje z družbo Maat. To je v 51 odstotkih obvladoval nekdanji predstojnik kliničnega oddelka za kirurgijo srca in ožilja v ljubljanskem UKC Borut Geršak, preostali lastniški delež pa sta si delila zdravnik Vladimir Smrkolj (38,88 odstotka) in Jože Geršak (10 odstotkov).

Nepotrebna storitev

Podjetje Maat je z Vzajemno poskušalo sodelovati že v letih 2001 in 2002, a mu je uspelo šele leta 2004, ko je bil tam glavni Jaklič. Na zavarovalnici so predvidevali, da bodo v treh letih potrebovali okoli sedemsto drugih mnenj, kar je šlo na roke Geršakovi družbi, ki je imela sklenjeno pogodbo s telemedicinsko mrežo Second Opinion International. Dokumentacijo o opisu bolezni je namreč Maat lahko posredoval zdravnikom iz ameriških bolnišnic, vključenih v drugo mnenje. Čeprav naj bi znotraj Vzajemne posamezniki dobili informacije, da so potrebe po številu drugih mnenj postavljene previsoko, je uprava menda vztrajala pri uresničitvi projekta.

Za storitev drugega mnenja je zavarovalnica Maatu namenjala 42.560 evrov na mesec. V dveh letih so mu plačali 938 tisočakov. Mnenj pa je bilo, na kar so opozarjali skeptiki, izdelanih precej manj od predvidenih: leta 2005 denimo 111, leto pozneje 47. Služba notranje revizije je kasneje ugotovila, da storitev v takšnem obsegu ni bila potrebna in da je nastala nepopravljiva škoda. Revizijski pregled, ki se je nanašal na obdobje od januarja 2004 do decembra 2006, je še pokazal, da je bila Vzajemna pri poslovanju z Maatom izpostavljena finančnim, operativnim tveganjem in tveganju izgube ugleda. Sledila je tožba. V njej med drugim piše: »Čeprav je bilo že konec leta 2005 znano, da ni bilo izdelanih toliko drugih mnenj (660), kolikor jih je bilo predvidenih in upoštevanih pri izračunu pogodbeno dogovorjenega pavšalnega letnega nadomestila, Jaklič in Henigman za naslednje leto nista odpovedala pogodbe ali pa zahtevala plačevanja na podlagi individualnega obračunavanja za dejansko izdelana druga mnenja.« Ob predpostavki, da je bil strošek vsakega izdelanega mnenja v povprečju 700 dolarjev, so na zavarovalnici ocenili, da so bili celotni stroški v letu 2006 izdelanih 47 mnenj kar za 483 tisoč evrov manjši od zneska, ki so ga plačali družbi Maat.

Sodni zmagi in poraz

Prvostopenjsko sodišče je junija 2013 presodilo, da plačevanje računov, ki večkrat presegajo vrednost danih storitev, ne ustreza ravnanju v dobro družbe in pravilom poslovodne stroke. Po sodni odločitvi bi morala Jaklič in Henigman plačati 360 tisoč evrov, a je višje sodišče po njuni pritožbi septembra 2015 menilo, da je prvostopenjsko sodišče zmotno presojalo zastaranje. Proti tej odločitvi je Vzajemna sprožila revizijo in uspelo ji je. Vrhovni sodniki so pred dobrim mesecem odločili, da se sodba višjega sodišča razveljavi in da se zadeva vrne istemu sodišču v novo sojenje.

Ker pa je Jaklič na višjem sodišču, torej pred revizijo, zmagal, je bila predznamovana hipoteka Vzajemne na njegovih nepremičinah v vrednosti 360 tisoč evrov izbrisana. Toda na njih je dobil dve novi predznambi generalnega finančnega urada zaradi zavarovanja izpolnitve davčne obveznosti: prvo oktobra 2015 v znesku poldrugega milijona evrov in drugo decembra 2016 v znesku slabih 2,9 milijona (predznambi se lahko nanašata na isto zadevo, lahko pa gre za dve ločeni). Kakšne davčne obveznosti ni izpolnil, ni znano.

Glede na povedano se poraja dvom, kaj bo Vzajemna v primeru zmage od Jakliča sploh lahko izterjala.

Davčna tajnost

Davkarji so septembra 2013 vzeli pod drobnogled tudi družbo Maat. Po naših informacijah so se med drugim spraševali, ali je šlo pri opisanem poslu za zrežiran dogovor in oškodovanje zavarovalnice, saj so bile s pavšalom plačane neopravljene storitve. Podatka, kako se je davčni nadzor končal, če se sploh je, nismo dobili, saj finančna uprava na vprašanja, ki zadevajo posamezne davčne zavezance, zaradi varovanja davčne tajnosti ne odgovarja. Na naše poizvedbe se ni odzval niti Geršak.

Podjetje Maat je bilo novembra 2009 izbrisano iz sodnega registra. Leto kasneje je Geršak ustanovil podjetje Nisteri, medicina in raziskave, ki je aktivno še danes. Leto 2015 je sklenilo z 241 tisočaki poslovnih prihodkov.

Prof. dr. Borut Geršak je zaposlen kot učitelj medicinske fakultete na katedri za kirurgijo, in sicer v obsegu 60 odstotkov rednega in 20 odstotkov dopolnilnega delovnega razmerja (v primeru več kot 100-odstotne zaposlitve), 40-odstotno pa je zaposlen v UKCL, ki je učni zavod fakultete in kjer poteka študijski program iz predmeta Kirurgija.

Geršak je bil tudi direktor v leta 2013 ustanovljenem podjetju Maat klinika, medicinske storitve. V tem sta bila družbenika njegovo podjetje Nisteri in podjetje Com.on Consulting v lasti Vlada Dimovskega, nekdanjega ministra za delo, družino in socialne zadeve in profesorja na ekonomski fakulteti. Tudi Maat klinika je danes že izbrisana.