Tiskane izdaje
Po zagotovilih pristojnih gre za napako. Pa so te možne v akreditirani ustanovi?
Monitoring vode Velenjskega jezera v kopalni sezoni enkrat na teden po naročilu tamkajšnje občine že tretje leto izvaja podjetje Erico, inštitut za okoljske raziskave. »Meritve kažejo na primernost vode za kopanje,« so sporočili z občine. Toda koliko so te zanesljive?
Sodeč po rezultatih analiz, objavljenih na občinski spletni strani, na reklamnem panoju v Cankarjevi ulici v Velenju, na panoju pri vstopni točki do Velenjske plaže ter na objektih avtokampa in čolnarne, je bilo 27. julija v stotih mililitrih vode 816 koliformnih bakterij fekalnega izvora. Ker je količina izredno odstopala od prejšnjih meritev, nas je zanimalo, ali bi že lahko bila razlog za varnostni preplah in ali so v zvezi s tem kakorkoli ukrepali, morda opravili dodatne analize? V tednih pred tem je bilo namreč v jezeru vzorčenih povprečno 57,6 bakterije na sto mililitrov, 20. julija na primer zgolj 26.
Kam je odplavalo
Zdaj pojasnjujejo, da so odstopanje od sicer nizkih izmerjenih vrednostih bakterij E. coli (ki se povezujejo s fekalnim onesnaženjem) sami takoj opazili: »27. julija smo od nacionalnega laboratorija za okolje in hrano res prejeli nekoliko povišano vrednost bakterij (vendar pod mejno vrednostjo za dobro oceno kakovosti). Zaradi nekoliko neobičajne vrednosti smo zahtevali preveritev rezultata, ki je pokazala napako,« je odgovoril Marko Mavec, direktor Erica.
Vendar so se »nekoliko neobičajne vrednosti« količine bakterij v vodi Velenjskega jezera pojavljale že vsaj dve leti. Iz objavljenih poročil namreč razberemo, da so bile povišane vrednosti tudi lani in predlanskim – v vzorcih, odvzetih 19. avgusta 2013, je bilo 517 bakterij v stotih mililitrih vode, 30. junija lani jih je bilo 650, 25. avgusta lani pa 579. Na vprašanje, kako so ukrepali ob teh podatkih ter kako si takšna odstopanja razlagajo, je Mavec povedal le, da so to še vedno količine pod mejno vrednostjo, zato niso videli razloga za ukrepanje. Ni pa odgovoril, zakaj so se za preverjanje rezultatov odločili letos, prej pa ne.
Dvomljivi rezultati
Za povišane vrednosti bakterij sta dve razlagi, ena bolj problematična od druge: bodisi se v Velenjskem jezeru občasno pojavlja onesnaženje s fekalijami, na kar opozarja tudi agencija za okolje (Arso), bodisi pri nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano, ki ima državno akreditacijo za mikrobiološke analize, teh ne znajo zanesljivo opravljati. Julijski spodrsljaj namreč ni bil osamljen. Po našem poizvedovanju so zaznali, da se jim je zgodil že 25. avgusta lani. Pravijo, da je v obeh primerih prišlo do napake pri zapisu rezultatov za dva parametra, ki se izvajata z isto metodo in sta rezultata medsebojno povezana: »Rezultat za parameter 'koliformne bakterije' smo pomotoma napačno vnesli v polje za rezultat 'fekalne koliformne bakterije' in obratno. Rezultat, kot smo ga napačno zapisali, tudi praktično ni možen, saj je število koliformnih bakterij vedno višje ali enako številu fekalnih koliformnih bakterij.«
Ker gre za mikrobiološko preiskavo in s tem za žive organizme, seveda vzorčenja ni mogoče ponoviti, možno pa bi bilo večkratno preverjanje stanja na isti lokaciji. Vendar tega, kot je razvidno iz analiz, ne počnejo.
S šlamastiko do akreditacije
V javnem zavodu Slovenska akreditacija so povedali, da »zgolj posamična pomota ne more biti razlog za odvzem akreditacije«. Toda glede na to, da so se napake očitno zgodile najmanj dvakrat, ne gre zgolj za posamično pomoto. Kakorkoli, Katja Otrin Debevc iz Slovenske akreditacije je pojasnila še, da mora imeti akreditirani laboratorij v skladu z zahtevami za akreditacijo uveden sistem vodenja kakovosti, ki je med drugim namenjen zmanjševanju tveganj za tovrstne pomote in hkrati določa, kako ravnati, če se ugotovi pomota: »Tako pričakujemo, da bo laboratorij v takšnem primeru nemudoma izdal ustrezno popravljeno poročilo o rezultatih analize, po potrebi pa tudi uvedel korektivne ukrepe za zmanjšanje tveganja podobne pomote v prihodnje.«
Slovenska akreditacija je sicer nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, ki je tudi naslednik mariborskega zavoda za zdravstveno varstvo, že obravnavala, ko je odvetnica Nina Zidar Klemenčič v imenu društva Eko krog zahtevala odvzem akreditacije zaradi spornih meritev izpustov iz cementarne Lafarge. Takrat akreditorji niso ugotovili razlogov za odvzem. Uroš Macerl, predsednik društva Eko krog, se je tako ob opisu navedenih dogodkov zgolj nasmehnil, češ da so sami laborante ničkolikokrat ujeli pri nedoslednostih, njihove grehe popisali (http://www.ekokrog.org/2011/10/31/grehi-zzv-maribor/), jih prijavili ustreznim organom, a se ni zgodilo nič bistvenega. In tako bo po njegovem vse dotlej, dokler bodo lahko onesnaževalci in tisti, ki so jim meritve v korist, sami izbirali izvajalce analiz.
Spodkopano zaupanje
Vrnimo se v Velenje. Če se v nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano dogajajo opisane napake, se poraja vprašanje, kako lahko državljani, v tem primeru kopalci, zaupajo, da je z vodo vse v redu. Če je Velenjsko jezero občasno onesnaženo s fekalijami, se pojavlja dvom o varnosti kopalcev in uspešnosti Erica pri nadzoru nad neoporečnostjo vode. Vsekakor ne more držati neuradna razlaga direktorja Mavca, da je za odstopanja pri količini bakterij morda krivo banalno dejstvo, da se je v času odvzemanja vzorcev v vodo polulalo nekaj otrok (med drugim je urin pri zdravih ljudeh praviloma sterilen) ali da se je prav takrat v vodo pokakalo nekaj labodov.
Prav tako je zavajajoča navedba v naslovih tabel Erica, da prikazujejo »rezultate meritev kopalnih vod v Velenjskem jezeru«, kajti, kot opozarja tudi agencija za okolje, jezero ni uvrščeno med kopalne vode, in to iz jasnega razloga: njegovo ekološko stanje ni ustrezno. »Čeprav je ob Velenjskem jezeru urejeno kopališče in se ljudje kopajo, kopalno območje oziroma kopalne vode tu niso uradno določene, ker je ekološko stanje Velenjskega jezera neustrezno – zmerno,« je bila jasna Verica Vogrinčič z Arsa. Ta je neposredna tudi pri pojasnjevanju ozadja teh skrivalnic: »Naročnik mikrobioloških analiz je verjetno občina Velenje, ki si zelo prizadeva, da bi bilo kopanje v Velenjskem jezeru 'uradno',« je še zapisala.
Preveč sulfata in molibdena
Pri Arsu so monitoring Velenjskega jezera neprekinjeno izvajali od leta 2007, zaradi pomanjkanja sredstev v prvi polovici leta 2015 in dveh zamujenih vzorčenj pa monitoringa tam letos niso opravljali. »Pričakujemo, da se bo obratovalni monitoring v začrtanem obsegu nadaljeval prihodnje leto,« so napovedali. Opozarjajo, da je Velenjsko jezero tudi sicer onesnaženo oziroma »kronično obremenjeno s posebnimi onesnaževali«. V njem je namreč preveč sulfata in molibdena zaradi spiranja sadre in pepela iz šoštanjske termoelektrarne v preteklosti, poleg tega je preobremenjeno s hranili, zaradi česar pod globino petnajst metrov v vodi zmanjka kisika. Tudi na velenjski občini pravijo, da bo Arso (zanimivo!) monitoring vode prevzel takrat, ko bo jezero uvrščeno na seznam kopalnih voda – vlogo za uvrstitev na ta seznam so podali že leta 2012.
»Na podlagi rezultatov monitoringa bomo lahko pripravili tudi strokovno utemeljitev za uvrstitev jezera na seznam kopalnih voda, kar bi pomenilo redno spremljanje kakovosti vode Velenjskega jezera v izvedbi Arsa,« beremo v občinski novici o začetku izvajanja monitoringa. Torej je jasno, da jim je še kako v interesu, da bi bili dotedanji rezultati monitoringa vode čim boljši. Na to pa neizogibno vplivajo podatki o tem, kje, kdaj in kolikokrat se voda vzorči.
Na nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) navajajo, da so v dokumentu Priporočila o varnosti kopanja s smernimi vrednostmi zaradi prepovedi ali odsvetovanja kopanja na naravnih kopališčih oziroma kopalnih območjih objavljene smerne vrednosti za posamezni vzorec, za dva parametra (intestinalni enterokoki in Escherichia coli), posebej za sladko in morsko vodo, vendar je pri oceni treba upoštevati še druge navedbe v dokumentu. »Ta poleg smernih vrednosti vsebuje tudi druge navedbe, ki jih je treba upoštevati za oceno rezultatov laboratorijskega preizkušanja vzorca vode, poleg tega mora biti izdelan profil 'kopalne vode', ki pa ga verjetno za konkretno jezero ni,« navaja Ivanka Gale z inštituta za javno zdravje. Pravi, da je smerna vrednost E. coli pri celinskih vodah v zgornjem dokumentu sicer 1800 bakterij na sto mililitrov, vendar ponavlja, da ocena ni možna brez upoštevanja še drugih zakonsko predpisanih zahtev za kopalno vodo, vključno z izdelanim profilom kopalne vode in vseh priporočil.
Galetova dodaja, da je gotovo vsaki spremembi, kot je tudi nenaden porast števila bakterij, treba nameniti posebno pozornost, ugotoviti vzroke zanjo in jih odpraviti. Tega pri Ericu niso naredili oziroma so šele, ko smo jih na to opozorili. Ker gre za jezero, ki ga šele sanirajo in hkrati propagirajo za kopanje, pa bi morali biti testi, po mnenju dobro obveščenih, veliko bolj pogosti in bolj obsežni. Po njihovem bi morali preverjati tudi koncentracijo težkih kovin in radiacijo.
Če vas bodo torej prihodnje poletje premamile pravljične fotografije iz kopalne sezone na Velenjskem jezeru, dostopne na občinski spletni strani, in vabila o urejeni obali s prodom, pasjim kopališčem, veliko travnatimi površinami, sončenju na lesenem podestu, tečajih potapljanja, vožnji s pletno, supanju, vodnem parku za otroke, potem raje ne skačite v vodo, če niste prepričani o njeni »globini«.
