Tiskane izdaje
Predstavljajte si izmišljen dogodek. Avstrijski časnik objavi novico, da se v Sloveniji, celo v bližini glavnega mesta, urijo skrajni islamisti & teroristi. Časnik se sklicuje na vire blizu evropski policiji, Europolu. Stvar je resna. Avstrijski časnik ima zveneče in slavno ime, omenjeno je nič manj slavno in dovolj pomembno ime mednarodne policijske organizacije. Zdrava pamet – ki je je pri nas vedno manj, tudi v medijih – govori, da bi takšen dogodek, sploh če so se urili tudi v streljanju, zagotovo zaznala slovenska policija. Seveda bi tudi prišel na (veliko) uho osrednji obveščevalni agenciji. To sta resni ustanovi in z njima ni šale, sploh če se strelja blizu glavnega mesta, javno, na prostoru za športne dejavnosti, in območju, kjer se obračajo čevapčiči.
Vsi s pospravljenim podstrešjem bi z globokim dvomom pospremili takšno novico. A v Sloveniji, kot smo že ugotovili, je pospravljenih podstrešij vedno manj – tudi v medijih. Ampak dobro, vpraša se obe resni ustanovi, ali sta slišali streljanje. Še preden v medijih dvignejo telefon, se policija oglasi sama. NIČ se ni zgodilo in NIČ se ne dogaja. Osrednja obveščevalna služba je bolj resna in se ne oglaša, vendar molk pove dovolj. Policiji se običajno zaupa. Toda kaj, če so na športnem igrišču res skakali oboroženi bradači, streljali vsevprek, kopali jarke, postavljali mine in se okoli roštiljev vozili s toyotami, ki jih uporablja Isis. Dobro, vsak dvom je dober. Kaj, če se je to res dogajalo? Pokliče se župana, ki pove, da se ni zgodilo NIČ in da se ne dogaja NIČ. Kaj pa, če župan podpira skrajneže? Zato se pokliče še dva občinska svetnika, ki v en glas povesta enako: NIČ, NIČ in NIČ.
Ampak kaj če župan in svetnika lažejo? Politikom pač ne gre verjeti! Kdo ne bo lagal? Lokalni župnik. »Ne, NIČ se ni dogajalo in NIČ se ne dogaja,« odgovori. Hm, kaj pa, če je ta lokalni cerkveni dostojanstvenik sklenil zavezništvo s skrajnimi skupinami? Kaj če se je spreobrnil in radikaliziral? Je bil zadnje čase na kakšnem pastoralnem obisku v Bosni in Hercegovini? Je bil v Siriji? Ne moremo mu zaupati! Poiščimo še upravljavca objekta. »Vse je bilo v najlepšem redu. Muslimani so imeli pred časom pri nas piknik. Fini ljudje. NIČ se ni dogajalo in NIČ se ne dogaja,« odgovori. Lažnivec! Pokličimo še kakšnega udeleženca. Tudi ta pove, da se NIČ ni zgodilo in da se NIČ ne dogaja. Ha, zagotovo ne govori resnice, stavimo, da je v rokah držal kalašnikovko, ko se je pogovarjal z nami, in da je bil v uniformi s puščavskim vzorcem.
Pokličimo še kakšnega strokovnjaka, gotovo bo potrdil naše teze! »Poglejte, gre za stare podatke, vir je, kot vidimo, nezanesljiv, poleg tega močno dvomimo, da tovrstnega dogajanja naše pristojne službe ne bi zaznale,« odgovori. Bedak! Bedak, bedak, bedak! Po celem dnevu imamo NIČ, so tako bentili na televizijah in ugotavljali, da je tema tako sočna, da je ne bi smeli kar tako spustiti iz rok.
Uredniki zato sklenejo: »Naredili bomo prispevek iz NIČ, tako da bomo vse te NIČE, ki smo jih zbrali, spravili v prispevek, v katerem bo en dolg NIČ. In ker imamo NIČ, bomo tisto potrebno paniko, da iz NIČ naredimo nekaj, ustvarili s posnetki Isisa, pa s posnetki iz Bosne in Hercegovine, pa še koga bomo tja poklicali, naj razglabljajo o problemu, ki ga pri nas ni. Prvih dvajset minut informativne oddaje! Dramatika!« In tako sta obe najbolj gledani televiziji, Tabula TV in TV Afra, naredili dogodek v TV Gogi. Kaj se je že dogajalo v tej televiziji? Tam so bili ljudje porinjeni v dolgočasno in enolično življenje ter v bolestno čakanje na kakšen dogodek, ki bi porušil to monotonijo.
Glavno, da je panika, strašenje, dramatiziranje. Ali ste že slišali, da se nekje na obrobju Kopra borci Islamske države urijo s tanki in bojnimi letali? Zveni neverjetno? Ne za naše televizije!
