Tiskane izdaje
Bilo je kot v ameriških akcijskih filmih. Prvi je podstavil nogo, da vrat nista mogla zapreti, drugi je skozi odprtino molel službeno izkaznico, v kateri se je svetila značka z zlatim križem, ovitim v stilizirano zeleno lipovo listje. »Vdrla sta v otroško sobico, najini 6-mesečni Zoji Evi brez milosti iztrgala dudico ter ji v le nekaj sekundah z otroške posteljice odmontirala glasbeni vrtlijak z visečimi živalicami. Z baterijami vred,« pretresena pripovedujeta Tine in Lidija O. iz okolice Ljubljane. Njuna Zoja Eva je bila prva žrtev. Krsta ni poplačala v celoti.
Nič bolje se ni godilo 87-letni Otiliji G. iz Voličine. V črno oblečeni gorili sta izstopili iz župnikovega avtomobila, jo potisnili med jablano in hruško, na slednjo sta jo med uradnim postopkom tudi privezala. Obritoglavi gorili sta ji odpeljali kravo in sedem kokoši nesnic in eno balo sena. Otilija ni plačala naročene maše zadušnice za pokojnim soprogom Henrikom G. Po opravljeni izterjavi sta očistila lubje z njenih oblačil in zapustila prizorišče posredovanja.
Mladoletnega Anžeta S. sta, denimo, pričakala kar pred osnovno šolo in mu med branjem njegovih pravic odvzela tablični računalnik in iphone 6. Boter ni plačal birme. Mulc je besnel, a le do trenutka, ko je manjša v črno oblečena gorila z uhanom v nosu s strokovnim prijemom potisnila otročaja na tla in srepo pogledala polovico osebja zbornice, ki je prihitelo Anžetu v pomoč. Večji človek omara je učiteljskemu zboru pokazal službeno izkaznico, saj veste, v kateri se je svetila značka z zlatim križem, ovitim v stilizirano zeleno lipovo listje.
Zadnji zabeleženi primer se je zgodil 53-letni Branki R. iz Izole, ki ni prispevala niti centa za nabirko pri maši. Branki sta gorili, ki sta sedeli na vsaki strani izhodnih vrat cerkvenega hrama, vljudno razložili, da je uporabila žegnano vodico in aktivno sodelovala pri maši, kar je načeloma brezplačno, je pa vse to povezano s stroški. Odvzela sta ji Escadin šal – dobila ga je za abrahama – in dve šminki, saj Branka pri sebi ni imela gotovine ter bančnih in kreditnih kartic. Uradno osebje ima namreč pri sebi tudi POS-terminale, sprejema pa tudi čeke in druge vrednostne papirje.
Morda niste slišali, ampak slovenska škofovska konferenca je pripravila in sprejela prvi pravilnik o verski dejavnosti. Z njim je opredelila, kaj je verska dejavnost in kdo so verski uslužbenci. Ob tem nismo preslišali izjave avtorja pravilnika, cerkvenega pravnika Andreja Nagliča, ki je med drugim dejal, da so »s pravilnikom identificirana področja delovanja Cerkve, ki so splošno koristna za državljane«. In če zares niste slišali, je eno od teh splošno koristnih področij za državljane tudi izterjava.
Dodal je, da kar zadeva prostovoljno delo – in domnevamo, da je izterjava tudi oblika tega prostovoljnega dela –, je duhovnikova naloga, da se poveže z ljudmi, ki prostovoljsko delujejo za župnijo. Ker v nepridobitno upravljanje premoženja (ki je v. d., torej verska dejavnost) sodi tudi »skrb za pravočasno izterjavo terjatev in poravnavo obveznosti«, je povsem jasno, da se je duhovnik povezal s prostovoljci, ki obvladajo posle izterjave. Neresno bi bilo namreč pričakovati, da bodo dolžniške lumpe lovili nune, ministranti ali duhovniki, ki jim to odvratno delo prepovedujejo vsi uradni cerkveni akti. No, zato sta, denimo, zaprošena tista dva prostovoljca v črnem, ki smo ju morda že omenili.
Da ne bo nesporazumov: tudi uslužbenci podjetja Fara izterjave, v. d. o. o. (verska dejavnost z omejeno odgovornostjo) nimajo povsem prostih rok, čeprav jih varuje vatikanski sporazum. Tako jim je vrh domače Cerkve omejil sicer široka pooblastila, tako da prostovoljne naloge »skrbi za pravočasno izterjavo terjatev in poravnavo obveznosti« ne smejo izvajati v uglednih podjetjih.
Kot so Gospodarstvo rast ter Zvon 1 in Zvon 2.
Kajzerce: Fara izterjave, v. d. o. o.
Neresno bi bilo pričakovati, da bodo dolžniške lumpe lovile nune.
Objavljeno
05. julij 2015 13.28
