Tiskane izdaje
Tako kot so panamski dokumenti zatresli širni svet in mater Evropo, tako so se rušilni premiki zgodili tudi v Sloveniji. Slovenska narodna substanca ne bo pozabila dramatičnega nagovora državljanom, ki ga je le nekaj ur po razkritju dokumentov izvedel premier Miro Cerar. Bil je med prvimi evropskimi voditelji, ki je napovedal vojno davčnim oazam. »Zavedam se, da tudi država prodaja svoje premoženje, tudi banke, raznim kokosom, bananam in poštnim nabiralnikom. To se bo končalo tukaj in zdaj,« je napovedal Cerar in povzročil precejšnjo zmedo med njegovimi kolegi v EU, ki so imeli tovrstne govore šele nekaj ur po našem predsedniku vlade.
Vendar to ni bil edini presenetljiv ukrep naše vlade. Ta je postala vodilna sila v Uniji, saj je nemudoma predlagala vrsto ukrepov ključnima članicama, Nemčiji in Franciji, ki sta po Cerarjevem posredovanju pozvali k oblikovanju mednarodnega črnega seznama davčnih oaz. To pa še ni bilo vse. Intenziven pritisk naših oblasti je pripeljal do sprejetja izjemno pomembne zaveze Združenega kraljestva, Nemčije, Francije, Italije in Španije, da bodo te države tesno sodelovale pri uveljavljanju novih standardov transparentnosti; na pobudo Ljubljane so napovedale začetek avtomatične izmenjave podatkov o lastnikih družb, registriranih v oazah.
»To bo uničujoč udarec za vse, ki poskušajo utajiti davke in denar skrivajo v najtemnejših koncih svetovnega finančnega sistema,« je Cerar poudaril v velikem skupnem intervjuju za Süddeutsche Zeitung, Guardian, Delo in mednarodni konzorcij preiskovalnih novinarjev (ICIJ). Naš premier je med drugim dejal, da so razkritja v nekaterih državah močno zatresla politične in gospodarske strukture – odstopili so izvoljeni politiki, ministri in direktorji podjetij, mnogi vplivneži so se znašli v preiskavi. Cerar je »podobno dogajanje« napovedal tudi za Slovenijo, ki »ne bo nemo spremljala dogodkov, povezanih s početjem v najskrivnostnejših oazah«.
Cerar je namreč že ustanovil Nacionalni center za nadzor davčnih oaz (NACENDO) in vanj vključil najboljše preiskovalce iz nacionalnega policijskega urada, posebne tožilske skupine, najboljše davčne inšpektorje in strokovnjake s področja preprečevanja pranja denarja. Prizadevanjem se je pridružil tudi predsednik države Borut Pahor, ki je naposled pozval predsednika protikorupcijske komisije Borisa Štefaneca k odstopu, kar je ta po sedemurnem sestanku v predsedniški palači tudi storil. Tako bodo najboljši preiskovalci KPK prav tako sodelovali pri delu centra NACENDO pod vodstvom direktorice finančne uprave Jana Ahčin. Zadnji trenutek se mu je pridružilo še nekaj najbolj izpostavljenih strokovnjakov finančnega ministrstva, a šele po tem, ko je na finančnega ministra Dušana Mramorja pritisnila ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar.
Ko to poročamo, je NACENDO že opravil pogovore z vsemi slovenskimi državljani in podjetji, ki so se ujeli v panamske dokumente, delegacija centra pa je obiskala davčne in finančne oblasti v Luksemburgu, Liechtensteinu in na Cipru, najbolj priljubljenih oazah med Slovenci, ki so se odločili skriti pred domačimi dacarji. Od oblasti v teh treh državah so zahtevali takojšnje razkritje slovenskih državljanov, ki se skrivajo za slamnatimi podjetji, direktorji in poštnimi nabiralniki. »Tako kot so dejali naši novinarji – gre za ničelno toleranco. To je tudi naš slogan,« je prve drzne in odločne akcije centra pospremil Cerar. Ukrepe slovenskih oblasti so po svetu sprejeli s splošnim odobravanjem, Slovenijo so tako prvič za vzgled postavili celo na Islandiji. Več deset tisoč protestnikov je v Reykjaviku od tamkajšnje vlade zahtevalo, da uporabi slovenske ukrepe.
Tokrat se je presenetljivo odzvala tudi opozicija. Predsednik SDS Janez Janša je na to temo tvitnil kar dvakrat. »Morda pa iz te nesposobne vlade nekaj še bo,« je zapisal prvič, kmalu za tem pa še: »Nehali bomo strašiti s komunisti in begunci, dajmo raje urediti to področje.« Janša je potrdil, da gre res za njegova tvita. Ukrepe je – prav tako presenetljivo – podprl tudi Aleš Primc, pri čemer je dejal, da je uničenje homoseksualcev, a tudi davčnih oaz v interesu prihodnosti naših otrok.
Tik pred sklepom redakcije smo izvedeli, da je v parlament prišel obsežen paket sedemnajstih zakonov, s katerim vlada napoveduje neizprosen boj proti davčnim utajam in pranju denarja.
Kajzerce: Kokosi in nabiralniki
»Uničujoč udarec za vse, ki poskušajo utajiti davke in denar skrivajo v najtemnejših koncih.«
Objavljeno
18. april 2016 11.15
