Tiskane izdaje
Ob dnevu svobode medijev v uredništvu te rubrike sprejemamo razglas javnosti in delovnemu ljudstvu Slovenije. Letos naše ugotovitve niso več temačne in pesimistične. Ugotavljamo namreč, da položaj novinarjev v naši državi še nikoli ni bil boljši. Prostora za kvalitetno novinarstvo, ki bi razkrivalo nepravilnosti nosilcev domače politične in kapitalske moči, je vse več.
Tradicionalni, »stari« mediji naposled niso več ujetniki tranzicijskih zgodb oziroma v primeru javne RTVS parcialnih interesov politike, ki jih ta izraža prek krovnih organov javnega zavoda. Z zadnjo fazo privatizacije se uresničuje večna želja, da bo glavnina tiskanih medijev vendarle končala v rokah strateških lastnikov, ki bi jih razvijali in vanje vlagali.
Ugotavljamo, da strateški lastniki prihodnosti ne gradijo več na kratkoročnih varčevalnih ukrepih, s katerimi krčijo razvojne in intelektualne potenciale redakcij, obenem pa onemogočajo priliv mladih moči z novimi pogledi v uredništva. Ta trend se je namreč popolnoma obrnil. Lastniki so začeli množično zaposlovati mlade, perspektivne kadre (s čimer je v celoti izkoreninjen prekariat v medijih), prav tako veliko vlagajo v digitalni razvoj, izobraževanje in tehnološko opremo.
Z zadovoljstvom tudi oznanjamo, da se je drastično zmanjšal pritisk na novinarje s kazenskimi ovadbami in tožbami. Njihov namen je bil pogosto zgolj vnaprejšnja diskreditacija novinarjev – tako v očeh javnosti kot lastnika njihovega medija. Uredništvo te rubrike z zadovoljstvom ugotavlja, da tožilstvo v večini primerov odstopa od pregona, saj se ne drži več paragrafov kot pijanec plota, pač pa je sposobno razumeti širšo sliko, še posebej v primerih, ko novinarji razkrivajo stvari, ki so v javnem interesu in ki jih hoče politika skriti pred javnostjo.
Od tožb odstopajo tudi posamezniki, med njimi denimo nekdaj vplivni bančnik, so namreč v procesu kesanja za svoje grehe in sredi terapije »za moja dejanja niso krivi novinarji, temveč sam«.
Poleg tega je v novem družbenem okolju, ki ga argumentirana javna razprava o družbenih vprašanjih vse bolj zanima, možnosti in hotenja za nastajanje kakovostnih vsebin, poglobljenih preiskovalnih zgodb in analiz vse več. Ihta in želja po ustvarjanju nekakšnih izrednih razmer, podrejenost gledanosti in klikanosti ter zgodbe za en dan se naposled umikajo premisleku, analizi in dobrim, poglobljenim zgodbam, ki zasedajo prve strani časnikov in prve minute osrednjih televizijskih informativnih oddaj. Televizije so z dnevnega reda končno tudi umaknile načelo uravnoteženosti.
Mediji so poleg tega znova odkrili samorefleksijo, priznanje napak tudi ob najhujših kršitvah etičnih standardov. S tem so znova pridobili bralce, poslušalce in gledalce. Končal se je trend, ko si mediji sami režejo vejo, na kateri sedijo, in začel se je čas, ko zakopavajo jamo, v katero bi prej ali slej padli. Uredništvo te rubrike z veseljem ugotavlja, da so tudi uredništva tiskanih medijev spoznala, da je treba zbrati voljo za spremembe, ki jih prinaša čas, in da je obdobje, ko se je objavljalo novice prejšnjega dne, že zdavnaj mimo.
Prav tako je svoj prispevek dala država. Do junija bo namreč sprejela sodobno, evropsko medijsko zakonodajo, ki bo v celoti odslikavala spremenjene razmere na trgu in v poklicu ter bo prilagojena tudi prihodnjim izzivom na medijskem trgu. Poleg tega bo v dveh tednih sprejela nujno zakonodajo, ki bo preprečila špekulativne nakupe medijev in prihodnje in sedanje lastnike prisilila, da bodo razkrili vire financiranja.
Ob koncu tega izjemno optimističnega razglasa ugotavljamo, da se narodu – ki ima takšne medije, njihove sedanje in prihodnje lastnike in novinarje, pa tudi takšno kritično javnost – ni treba bati za svojo prihodnost.
Kajzerce: Medijska (r)evolucija
Ob letošnjem dnevu svobode medijev naše ugotovitve niso več temačne, črnoglede in pesimistične.
Objavljeno
04. maj 2015 11.51
