Tiskane izdaje
Uredniški kolegij te rubrike, zadnje oaze podpornikov ogroženih politikov in literatov, je z zanimanjem, vnemo in neskončno željo spremeniti stvari v Sloveniji na bolje pograbil idejo, da bi Noriško kraljestvo – Beli panter, romaneskni prvenec Janeza Janše, vgradil v strategijo izhoda naše države iz krize in jo velikopotezno uresničil v sklopu velikih ukrepov za dvig Slovenije med svetilnike sveta. Saj se spomnite: »Nikoli ne bomo največji. Nikoli ne bomo najmočnejši. Lahko pa smo najboljši.« Javnost je – in to dejstvo ji težko oprostimo – že skoraj pozabila na svetilniške ukrepe, ki jih je predlagala vlada človeka, ki je objavil romaneskni prvenec.
Naj spomnimo, gre za resolucijo o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007–2023, ki predvideva tudi postavitev zabaviščnega parka Megalaxia v Hajdini pri Ptuju in gradnjo jadranskega otoka predvidoma pred Izolo. Izdaja knjige, ki po besedah Andreje Valič Zver »kar kliče po filmski ali televizijski upodobitvi« (mimogrede, to bi bil enkraten izziv za Jožeta Možino), pa kliče po ustrezni umestitvi ne samo na televizijsko ali filmsko platno, kot odlično in utemeljeno predlaga Zverova, ampak tudi v prostor.
In ker je avtor romanesknega prvenca tesno povezan z omenjenimi – po krivici pozabljenimi – razvojnimi projekti, je povsem logično in jasno, da sta otok in zabaviščni park kot naročena za prostorsko umestitev, torej v park in na otok. Medtem ko bi historična in znanstvena umestitev na otok, ki bi ga lahko poimenovali Norik, pomenila vir znanja o zgodovini Slovencev, ki se, kakor je slišati, ni utemeljevala s Trubarjem, leta 1848, 1945 ali 1991, temveč veliko prej; vse to bi bila tudi dodana vrednost ne le za promocijo resnične zgodovine Slovenije, pač pa bi našo umestitev, ki sega globoko v (pra)zgodovino, naposled spoznali tudi tujci. S čimer bi se gladko znebili kvaziteorij, da smo potomci Slovanov.
V hajdinsko Megalaxio pa bi brez težav umestili celotno zgodbo Noriškega kraljestva. Kot namreč piše v strategiji, je cilj osnovnega projekta »ustvariti zabaviščni sistem, ki bo nudil zabavo, vznemirjenje, sprostitev in druženje ljudem iz vseh družbenih skupin in starosti. Hkrati pa se želi zagotoviti pestrejšo turistično ponudbo in prispevati k dvigu kakovosti turistične ponudbe v severovzhodni Sloveniji.«
Zaradi pomanjkanja časopisnega prostora ne moremo nanizati vseh idej, ki so se nam porodile, toda gotovo bi ljudje vseh družbenih skupin in starosti v zabaviščni park vstopali skozi žrelo velikanskega belega panterja, ki bi prvi povzročil vznemirjenje, resnično zgodovinsko pot slovenskega naroda pa bi državljani spoznavali skozi zabavo, sprostitev in – kot rečeno – druženje. Tudi zabaviščni park bi imel podobno funkcijo kot otok pred Izolo, saj bi na tak način, predvsem skozi turistično ponudbo, uveljavili zametke prave preteklosti naroda in njegove substance. Lahko bi zaključili z navdušujočimi besedami nekdanjega britanskega premiera Tonyja Blaira »Stare britanske vrednote, a nova britanska samozavest«, pa ne bomo, saj imamo dovolj domačih izrekov. Denimo tistega: »Stare slovenske vrednote. Nova slovenska samozavest.«
Kajzerce: Noriški megapark
Poleg televizijske in filmske upodobitve predlagamo tudi ustrezno umestitev v slovenski prostor.
Objavljeno
11. januar 2015 19.59
