Kajzerce: Predsedniški boj

Mlajše generacije se najbrž ne bodo spomnile tistega dramatičnega dneva leta 2009, ko sta se na dvorcu Trakošćan (oziroma »na Trkošćanih«, kot je slovnično odločil takratni slovenski premier) srečala hrvaška premierka Jadranka Kosor in njen slovenski kolega Borut Pahor. To je bil čas, ki ga imajo naši najstarejši prebivalci v spominu kot zlato obdobje slovensko-hrvaških odnosov. Ne le zaradi reševanja ključnih težav med državama, pač pa tudi zaradi romantičnih vezi, ki so se po prepričanju obeh javnosti spletle med njima. Naj spomnimo, kako so ljudje vzdihovali ob njunem srečanju pri Bohinjskem jezeru, pa na obronkih Učke, da o srečanju na proslavi dneva EU v Zagrebu leta 2013 niti ne govorimo.

Takrat je pod težo romantike popustil celo nacionalistični, desničarski in Sloveniji izrazito nenaklonjeni Večernji list, saj je njuno srečanje – Kosorjeva je bila takrat že nekdanja premierka, Pahor pa je postal predsednik republike brez omejenega mandata – pospremil z besednimi zvezami »ganljivo srečanje«, »najprej sta si dolgo zrla v oči, nato je sledil dolg, dolg objem«, »bil je to eden najdaljših državniških objemov«. Pazite, to ni bilo vse. Večernjak – naj ponovimo, gre za desničarski, nacionalistični in protislovenski časnik – je zapisal tudi: »Ta objem lahko postane simbol dobrososedskih odnosov, ki temeljijo na vzajemnem spoštovanju, toleranci in zakaj pa ne – na ljubezni«. In še: »Če sodimo po iskrenih čustvih Kosorjeve in Pahorja, bo ljubezen med narodoma trajala večno.«

Dobro, ne bomo zdaj pisali še o vseh srečanjih, na katerih je v ozadju prasketal ogenj in se je pilo čaj, kot denimo v Kranjski Gori, pač pa se počasi približujemo težavam. Te sta, sodeč po članku v Večernjaku izpred treh let sanirala, saj je v letih 2010 in 2011 stopil na sceno šarmantni srbski predsednik Boris Tadić. Analitiki v vseh treh državah so zaznali možnost, da bi ta srbski očarljivec lahko zrahljal os Pahor-Kosor oziroma uničil ganljivo vez med politikoma. A kot rečeno, kriza je minila, Tadić je zapustil trikotnik in večjih ovir ali izzivov pred velikim prijateljstvom ni bilo več.

Toda v njun mejni arbitražni projekt je trčil vohunski satelit, državi se še najprej dajeta glede Ljubljanske banke, sploh z najbolj svežo tožbo Slovenije zoper Hrvaško na evropskem sodišču za človekove pravice glede dolgov hrvaških podjetij do LB, in se kregata, čigava sta kulen in teran. Zlata doba odnosov je nepreklicno minila, napovedi Večernjega lista se niso uresničile in znova smo tam, kjer smo nekoč že bili. Le da si državi, ker sta v EU, ne moreta več deliti levih krošejev. Ampak vse to so bile obrobne težave, saj je prijateljstvo med Kosorjevo in Pahorjem cvetelo in se razvijalo. Vse do danes.

Iz virov blizu Ljubljanice smo namreč prejeli šokantno fotografijo. Uredništvo te rubrike tako prvič v svoji zgodovini objavlja sliko, ki ni plod gnusne ali podle manipulacije s slikovnim gradivom, kar sicer počnemo vsak teden. Fotografija, ki jo objavljamo, je prava, ni fotošopirana in zanjo jamči eno najuglednejših imen Delovega in slovenskega žurnalizma. Avtor slike je v tej zgodbi sicer popolnoma nepomemben, glavna je njena vsebina. Na njej je naša simpatična soseda Jadranka Kosor, ob njenem ramenu pa ... no, ni Borut Pahor. Ne na levi ne na desni. Ni ga. Fotografija je bila pred kratkim posneta v Sloveniji, pod ljubljanskim gradom. Kaj se dogaja?

Bomo v hrvaškem tisku kmalu brali o dveh nekdanjih vplivnežih, novih ganljivih srečanjih in stavkih, da je Kosorjeva »najprej dolgo zrla globoko v njegove modre oči, nato je sledil dolg, dolg objem«? Predsednika republike vljudno prosimo, da ohrani mirno kri in dostojanstvo. In džentelmensko izzove Murgelčana na dvoboj.