Kajzerce: Sam en majhen tvit mi dej

Tektonski premiki se obetajo v politiki. Le en tvit predsednika vlade o tem, da bo njegov kabinet dobil povsem novo, še nikoli videno ministrstvo, je bil dovolj, da se je država stresla do temeljev. Po usodnem in presenetljivem tvitu je namreč nepreklicno odstopil predsednik republike, s tem korakom pa se je nemudoma začela bitka za njegovega naslednika. Vrhovi strank, poročajo naši dopisniki, zasedajo na konspirativnih krajih (večinoma gre za gostinske obrate) in iščejo kandidate za predsednika. Za trenutek – a res le za en sam majhen trenutek – je na predsedniško kandidaturo pomislil tudi mož, ki se poteguje za položaj v svetovnem merilu.

Vmes ste gotovo pozabili, da je vse to povzročil en majhen tvit, ki ga je, to vam že lahko zaupamo, predsednik republike narobe razumel. Ministrstvo namreč ni bilo namenjeno njemu, še manj državljanom, temveč si je premier zaželel, da bi to ministrstvo za čim dlje časa prevzel kar sam. Ideje za novo, še nikoli videno ministrstvo pa ni dobil od kakšnega tujega premiera, ki bi širil pozdrave, ljubezen in mir, ne, njegova odločitev je bila posledica nekega drugega tvita. Tistega, ki ga je objavil ministrski predsednik Združenih arabskih emiratov, njegova ekscelenca šejk Mohamed bin Rašid Al Maktum, ki je sicer tudi šef Dubaja.

Šejk resne in vsebinsko daljnosežne poslanice državljanom – človek je pač v digitalni dobi – po novem sporoča kar po twitterju. Novica, da bo ustanovil ministrstvo, ki bo skrbelo za srečo v emiratih, oziroma če smo zelo natančni, »ministrstvo, namenjeno zagotavljanju sreče in zadovoljstva državljanov«, je dosegla tudi manjšo evropsko državo, ki ima sicer kar nekaj ljudi na visokih državnih in drugih javnih položajih, ki na zelo kreativne načine skrbijo za veselje državljanov.

Imamo, če pregledamo le nekaj najbližjih dogodkov, denimo soprogo župana, ki je na pustovanju veselo poskakovala in se zvijala ob nacističnem častniku. Pokazala in dokazala je, kako malo je treba, da se človek sprosti in se zadovoljno zavrti – tudi če je to človek s kljukastim križem na rokavu. Da so le meščani srečni. Pa ni treba na pustovanje, dovolj je, če v kabinetu čakaš, da te pokliče kakšen tuj premier, ki sicer to ni – in že sta veselje in smeh tukaj. Imamo tudi politika, ki vpije o veleizdaji zaradi več kot četrt stoletja stare mirovniške peticije, pri tem pa pozablja, da je podobno nekaj mesecev prej podpisal tudi sam. Ena sama zabava.

In potem novica, da bo tudi pri nas ustanovljeno ministrstvo za zagotavljanje zadovoljstva. Ker je vmes veliko nakladanja, ste gotovo že pozabili, da je premier hotel to ministrstvo zase, da ne bi bil več mlačen in jamrajoč, temveč rešitve iskajoč. A mu je načrte in nov slogan »Slovenec sem. V depro ne drvim, pač pa srečo delim!« s takojšnjim odstopom pokvaril predsednik republike, ki je začutil, da je pred politično upokojitvijo – potem ko je bil že vse, le generalni sekretar OZN ne – to pravo mesto zanj. Edino, ki si ga je še želel. Ki ga v celoti obvlada. In katerega poslanstvo nesebično širi. Za to mesto je, so njegove besede prenesli najtesnejši sodelavci, rojen. »Ajde, miška mala, gremo, po novo ministrstvo,« je še dejal sekretarki v svojem uradu in odvihral proti vladi.

Kako se bo zaplet na najvišji ravni razpletel, seveda ne bomo poročali. Naša politika je namreč ena sama zabava, koalicijska in opozicijska združba pa ena sama vesela in zadovoljna družina, najbolj srečna ob državnem proračunu. Kaj bi si torej državljani, poleg novega ministrstva, še želeli več? To se bodo gotovo še spraševali politiki in uslužbenci novega ministrstva. Pa lahko guncanje afen, kar stoodstotno obvladajo, državljane naredi zadovoljne in srečne?

Pa smo spet tam. S tvitom in vizijo je Mohamed bin Rašid Al Maktum sporočal, da bodo šli proti cilju, a ne cirkusu, kot ga izvaja naša politika. Združeni arabski emirati so vendarle resna država.