Kajzerce: Tri, štiri ... dodatek!

Takoj na začetku tega sestavka moramo jasno zapisati, da se s pristransko, žaljivo in agresivno odločitvijo inšpektorata za javni sektor, ki je ugotovil, da je bilo izplačevanje dodatka za stalno pripravljenost na fakultetah ljubljanske univerze nezakonito, to pa je v pritožbenem postopku potrdilo tudi ministrstvo za javno upravo, ne strinjamo in jo z gnusom zavračamo.

Prav tako se odločno distanciramo od pisarije, ki jo je v Ozadjih v najslabši maniri zlivanja golid gnojnice po uglednih stebrih visokošolske elite objavljala novinarka T. K. Več kot očitno gre za ogabno, ostudno, odvratno – in to so najblažji izrazi, ki jih še prenese objava v resnem tisku – zaroto zoper sedanja in prejšnja vodstva ljubljanskih fakultet, ki jih nekatere sile kaosa in brezumja hočejo prikazati kot na denar prežeče pogoltneže. Vse se je začelo s protiustavno objavo njihovih trdo prisluženih honorarjev, za katere so morali občasno garati tudi 26 ur na dan. V uredništvu Kajzerc smo se temu ostro uprli in javnosti prinašamo edino pravo resnico.

Ministrstvo trdi, da »zaposleni na fakultetah ne opravljajo neodložljivih del v smislu nenehnega varovanja občečloveških vrednot, prav tako ne dejavnosti, ki zahtevajo nepretrgano storitev«. Kakšna laž, kakšno zavajanje! Poglejmo si primer ekonomske fakultete, kjer so si izplačevali največ dodatka za stalno pripravljenost. Prinašamo pretresljivo izpoved človeka, ki odlično pozna razmere na fakulteti. »Sem na robu joka. Vse to je politični in medijski konstrukt, nadaljevanje umazane operacije, ki se je začela z objavo honorarjev. Zase lahko povem, da sem si vsak cent stalne pripravljenosti krvavo zaslužil. Poglejte, država je v hudi ekonomski krizi, in kdo, če ne mi, smo oblastem štiriindvajset ur na dan svetovali pri ključnih odločitvah? Sam sem bil denimo 3. oktobra petnajstkrat na vladi. Petnajstič tik pred polnočjo, ko sem svetoval finančnemu ministru, kakšen naj bo barvni odtenek obvestila pri davčnih blagajnah. Šlo je za neodložljivo strokovno svetovanje o zadevi, zaradi katere bi projekt davčne blagajne sicer padel,« pretresen pripoveduje sogovornik.

Nič drugače ni bilo na filozofski fakulteti. Visoki predstavnik fakultete nam je pojasnil, da so opravljali neodložljiva dela v smislu nenehnega varovanja občečloveških vrednot: »V stalni pripravljenosti smo imeli profesorja, ki je dodatek prejemal zaradi požarne varnosti – pogasil je vsaj dva manjša požara in si pri tem celo opekel mezinec na roki, posredoval je ob vsaj treh poškodbah, da o njegovi vlogi pri preprečevanju hudih kaznivih dejanj niti ne govorimo. In zdaj ta medijska gonja! Grozljivo.«

V pogovor se je vključila še tajnica na eni od fakultet, ki so z dodatki financirale svoj vrh in nekaj drobtin spustile tudi na nižje nivoje. »Že več noči ne spim, ker bom morala vračati dodatek, vodilni pa so me prepričevali, da je vse v skladu z ustavo, zakonom, uredbami in odločbami. Dobro, denar bom vrnila, čeprav je to zelo nepravično. Vsaj v tem pogledu se strinjam s predsednikom visokošolskega sindikata, da je bistvena razlika med delavcem, ki ni vedel ničesar o nezakonitosti, in dekanom, ki je ta dodatek odredil. Pravi tudi, da je huje, če ga je dekan odredil sebi in sodelavcem pri koritu. Oh, zakaj sem omenila korito, saj sem bila v stalni pripravljenosti tudi zato, da sem zunaj delovnega časa zalivala tiste napol odmrle fikuse v koritih po fakulteti,« je hlipala tajnica.

Uredništvo Kajzerc javno obljublja, da bo dekanom, nekdanjim dekanom ter sedanjim in bivšim visokim prejemnikom dodatkov (med njimi sta tudi ministra Dušan in Maja) do konca stalo ob strani in jim zagotavljalo medijsko varstvo in podporo, prav tako pa tudi cenjenemu vodstvu ljubljanske univerze, ki zaradi precejšnje obremenitve pri štetju dena..., pardon, izpolnjevanju svojega poslanstva, ni bolje zavarovalo vodstvenega kadra fakultet. Prejemniki dodatka, z vami smo! V stalni pripravljenosti!