Kajzerce: Ulbrichtova doktrina

Čudovito izredno stanje! A ga je v notranjosti vendarle malo kljuvalo ...

Objavljeno
01. november 2015 16.00
Rok Kajzer, Ozadja
Rok Kajzer, Ozadja
Nemirno je potrkaval s prsti po mizi, medtem ko je gledal svoje jastrebe, ki so zavohali kri. Vloga, ki jo je po novem igral, mu je bila vse bolj všeč. Begunska kriza, ki ga je doletela, ga je iz plahega pravnika spreminjala v vojnega, državnega in nacionalnega poveljnika. »Nihče mi več ne more reči, da sem topla voda od kuhanih hrenovk ali mokra cunja,« si je zadovoljno mrmral. »Hoteli so predsednika vlade, ki zna udariti po mizi, in zdaj ga imajo,« je še pomislil in z odločnim glasom odsekal: »Kje je tisti fascikel Walterja Ulbrichta?«

Notranja ministrica se je nekoliko zdrznila, nato pa odprla težko aktovko in pred premiera potisnila fascikel z velikim napisom DDR. »V fasciklu so vsi načrti glede postavitve berlinskega zidu. Kar nekaj zanimivih rešitev je tukaj notri, od betonskih konstrukcij, bodeče žice, jarkov, bunkerjev, čuvajskih stolpov in podobno. Začuda pa ni protipehotnih min, ampak to lahko dodamo,« je dejala. »Zlasti zanimiva je rešitev, ko je na vrhu zidu posebno gladek del, ki praktično onemogoča preplezanje. Pa na protitankovske ovire ne smemo pozabiti.« Premieru je bila prezentacija všeč.

Da bo takšna rešitev predraga in da bi lahko znova uvedli sistem, ki ga je na svojih mejah imela SFRJ, le da bi mrežo vojaških karavl vsaj podeseterili, je predlagala obrambna ministrica. »Gradnja novih objektov bo najmanj desetkrat cenejša od postavitve dvojnega zidu in območja smrti vmes. To predvideva tudi umik policije z meje na mejne prehode, da ne bi moji dečki v maskirnih uniformah pomotoma pihnili koga od plavih,« je dodala ministrica. Premieru je bila tudi ta prezentacija všeč.

»No, no, ne smemo pozabiti, da si je država komaj opomogla po krizi, da le počasi in stežka stopica iz recesije in da denarja za te velikanske načrte enostavno ni. Hm, v resnici je, ampak kaj bodo na to rekli državljani, ki jih silimo k zategovanju pasu? A ne bi ostali kar pri madžarskem scenariju in z najmanjšimi stroški postavili tisti provizorični zid in potegnili bodečo žico?« je protestiral finančni minister. Premieru so se zdeli pomisleki umestni in ideja o kopiranju Madžarske mu je bila všeč.

»Karkoli bomo že gradili, nikakor ne smemo pozabiti na ključno stvar, ki so jo poznali že v tistih nemških počitniških objektih za nižjo raso,« se je oglasil minister za infrastrukturo. »No, no, kolega, krematorijev na meji pa menda ja ne bomo postavljali!« ga je prekinil premier. »Ne, ne, mislil sem na tiste žice, po katerih teče električni tok,« je pojasnil. Premieru je bila ideja všeč.

»Ali bomo z raznimi inštalacijami poleg vzhodne zaprli tudi južno mejo? Gotovo se bodo čez Reko in hrvaško Istro skušali prebiti v Slovenijo,« je opozoril zunanji minister. Premieru je bilo takšno strateško razmišljanje, usmerjeno v prihodnost, všeč. »Takoj odpokličite ladjo Triglav iz humanitarne operacije. Čuvala bo Piranski zaliv in ustavljala tiste, ki bodo iz Savudrije poskušali priplavati v Portorož. Vsi hoteli bodo morali biti ponoči zatemnjeni, da jim ne bomo kazali poti,« je dejal premier in se sam pri sebi čudil svojim razmislekom in odločnosti. »Kaj bomo pa rekli turistom, ki bodo videli vse te inštalacije na meji? Stražne stolpe, bodečo žico ...? To bo smrt za naš turizem,« je pomislil zunanji minister. »Že vem, že vem,« je zavpil gospodarski minister, »spremenili bomo slogan I feel love v I feel pain. Adrenalinski park na meji. Premagajte naše naprave, begunci jih niso!« Premieru je bila prezentacija silno všeč.

Vedno bolj je bil zadovoljen s svojim ministrskim kabinetom. Kako rad bi razglasil izredno stanje, to bi šele bilo fantastično! A ga je v notranjosti vendarle malo kljuvalo ... Hitro je potlačil misel, da je spet nasedel protibegunskim silam v državi, tistim, ki sovražijo vse in vsakogar, ki ni čiste slovenske krvi, in ki krizo izrabljajo za netenje sovraštva in zla.

»Kako ste že rekli, da se reče tistemu prostoru med zidovoma? Cona smrti?« je vprašal in se pogladil po junaških prsih.