Kajzerce: Velkam, mistr prezident

Takoj ko je zapustil Ovalno pisarno po srečanju z Barackom Obamo, ga je pred Belo hišo pričakala prva dama ZDA Melania. »Well, kaj bereš?« jo je vprašal, ko je videl, da je zatopljena v lepo oblikovano pismo. »Premier moje nekdanje domovine. Vabi me na obisk.« Donald Trump si je popravil frizuro, ki mu je navihano plapolala v vetru, in dejal: »Interesting. Moj prvi zunanjepolitični obisk bi lahko bil na Slovaškem!« Melania ga je grdo pogledala: »Sloveniji, dragi, Sloveniji.« Še enkrat si je popravil frizuro in dejal: »Vsi pričakujejo, da bom najprej obiskal Rusijo, Veliko Britanijo ali kakšno drugo pomembno državo. Pa je ne bom, draga, greva kar lepo do te tvoje države. Kje pa je?«

V limuzini je poklical svojega bodočega zunanjepolitičnega svetovalca Gregoryja Sewnitza: »Greg, povej mi kaj več o Slavoniji in njenih odnosih z ZDA.« Ta mu je odgovoril, da je Slavonija na Hrvaškem. »Ne še ti, Sewnitz. O državi moje soproge.« Svetovalec se je odkašljal, odprl mapo z napisom Cia in dejal: »V bistvu imam dobre novice. Takšna majhna, servilna država, ki ne ve, ali bi se dobrikala nam ali Rusom. So pa v Natu, pa še podpisali so vilniuško pismo, v katerem so podprli naš napad na Irak, ki je povzročil, no, vso to sr****, ki ga imamo zdaj.«

»Pa še nekaj zabavnega – nekdanji premier in zdajšnji predsednik Borut Pahor je menda moledoval za obisk Bele hiše oziroma Obame in v zameno ponujal, da bi Slovenija sprejela kakšnega zapornika iz Guantanama. Tako vsaj piše tukaj,« mu je diktiral Sewnitz. »Ni slabo, ni slabo. Še kaj?« Svetovalec mu je pojasnil, da sta državo v zadnjih letih obiskala kar dva ameriška predsednika – Bill Clinton in George Bush ml., pa tudi Putin je bil že večkrat na obisku. »Rad imam Vladimirja,« je dejal Trump, svetovalec pa mu je takoj predlagal vrhunsko srečanje Trump-Putin, vsaj takšno, kot je bilo srečanje Bush-Putin na Brdu pri Kranju. »Odlična ideja,« je slišal z druge strani žice. No, brezžičnega signala.

Še nekaj imam, je hitel pojasnjevati Sewnitz: »Premier Miro Cerar vam je sporočil, da bi lahko ZDA in Slovenija skupaj širile po svetu demokratične vrednote.« Trump se je nasmehnil, obrnil k Melanii in dejal: »Lisjak je ta Cerar. Zvit kot presta. On bi z nami izvažal demokracijo. Hi, hi. Junajtid stejts so znane po izvažanju demokracije, sploh v Južni Ameriki. Hu, hu. Lump je tale Cerar, lump. Aj lajk him! Hej, Sewnitz, imamo v Sloveniji kaj drugih somišljenikov in podpornikov?« Svetovalec se je odkašljal in pojasnil, da so najbolj vneti podporniki v stranki SDS: »Glede na to, da so CNN in ostali mediji v ZDA razen Fox TV režimski, predlagam, da v času obiska v Sloveniji gostujete na njihovi televiziji Nova24TV. Doseg je sicer šest ljudi, a bodo drugi že povzeli.«

»To je dogovorjeno, organiziraj srečanje z liderjem te stranke ...« je nadaljeval Trump, a ga je svetovalec prekinil: »Tukaj je manjša težava, oni so vneti podporniki tistih, ki so sodelovali z okupatorjem in so kot zajce lovili naše ameriške in zavezniške pilote, katerih letala so se zrušila nad ozemljem Slovenije med drugo svetovno vojno.« Trump je obmolknil in dejal: »Nič, uredi le manjše, hitro srečanje, največ minuto. Toliko da rečem, da se jim zahvaljujem za podporo, potem pa me takoj potegni stran, češ da gre za zadevo nacionalne varnosti, okej? Bomo pač gostovali na kakšni drugi režimski televiziji.«

Nato se je obrnil k ženi in vprašal: »Boš obiskala tudi svoj rodni Sevastopol?« Dobil je še en morilski pogled. »Sevnica, dragi, Sevnica. In da boš vedel, na mizi so že predlogi, da bi tam imela muzej, ulico ali kip. Mimogrede, Cerar v Slovenijo ni povabil tebe, ampak mene.«

Ta Slovenija mu je bila vse bolj zoprna. Morda je bolje, da jo napadem, kot da jo obiščem, je pomislil za trenutek in že hotel zavrteti številko vrhovnega štaba. Potem se je spomnil, da uradno še ni predsednik ZDA.