Tiskane izdaje
Te strategije so neprepričljivo in prozorno ponujanje odstopa, pa tudi iskanje namišljenih zarotnikov v ozadju. Tovrstne poteze v Sloveniji že leta ne učinkujejo več, še več, imajo nasprotni učinek. Vzorčni primer, kako se ne dela – tako so poteze ministrskega predsednika pri Mramorjevem reševanju in oblikovanju premierskega slogana ocenili naši sogovorniki. Krizni komunikator v enem od velikih ljubljanskih podjetij je, denimo, za ključno napako označil Mramorjevo ponudbo odstopa, saj je bilo iz tega jasno zaznati, da je šlo v ozadju za dogovor med premierom in ministrom »ti ponudiš, jaz ne sprejmem«.
Kje so svetovalci?
V jutrišnjih Ozadjih smo analizirali več napak prvega ministra, med njimi tudi na list formata A4 natisnjen nov premierov slogan, ki bi bolj sodil v kakšno garažo, ne pa na tiskovno konferenco. Ocena je, da je premier s tem hotel preusmeriti pozornost z nesprejetja odstopa, in to mu je, pravijo naši sogovorniki, »žal tudi uspelo«. Kljub temu pa ostaja vprašanje, ali Cerar zavestno zanemarja nasvete svetovalcev, jih ignorira ali pa teh sploh nima. Kompleksnih komunikacijskih nalog, opozarjajo strokovnjaki, ni mogoče opravljati s pristopom 'naredi sam'.
Zarotniki v ozadju
Naslednja napaka je bil poskus, da bi napade na premiera in vlado, ker ob nezakonitem izplačevanju dodatkov za stalno pripravljenost nista ukrepala, pometli pod preprogo na način, da poiščeš zunanjega sovražnika. Tako naj bi bili tisti, ki so opozorili na dodatke, del neke zarote, ki je kriva za napade na vlado. Pri čemer je ta premierov poskus ostal brez pojasnila, kdo naj bi bile te »etablirane in druge družbene institucije in skupine«, ki napadajo vlado. Tudi ta strategija je preživeta in nima več pričakovanih učinkov.
Medtem ko se je minister Mramor vsaj opravičil, ponudil navidezni odstop in vrnil denar, z najbolj izpostavljenih fakultet ni prišlo niti jasno opravičilo, nič od tega od njih ni zahteval niti njihov šef, ljubljanski rektor Ivan Svetlik, ki je odgovoren za zakonito delovanje univerze. Še več, tudi on se je zatekel h klasični politični teoriji zarote, češ da hočejo nadzorne institucije »disciplinirati univerzo in akademsko osebje«.
Več v jutrišnjem Delu.
