Tiskane izdaje
Preden se je za petnajst let zavihtel na vrh holdinške družbe Sava, je bil podpredsednik republiškega izvršnega sveta, pristojen za gospodarstvo. V tej predhodnici slovenske vlade pod taktirko Dušana Šinigoja so si zamislili, da bi se Bohorič po odhodu iz politike namestil na funkciji predsednika uprave Petrola, a so se odločevalci med večerjo v eni od znanih gostiln v okolici Ljubljane odločili drugače. Vodenje naftnega trgovca je prevzel Franc Premk, Bohorič pa se je vrnil v Savo, kjer je sicer takoj po diplomi leta 1966 dobil prvo službo.
Marsikdo se ga spomni kot oholega in na trenutke tudi grobega sogovornika. Iz Save je odšel konec marca 2011, tri mesece pred iztekom mandata, in kot kaže letno poročilo, je po treh mesecih dela tisto leto s seboj odnesel še 168 tisoč evrov neto. Družbo je zapustil v stomilijonski izgubi, s 300 milijoni evrov dolgov do bank ter v likvidnostnih težavah, ki so bile posledica »smole« z Merkurjem. »Na srečo gre za enkraten dogodek, ki Save ne more spraviti na kolena ... Sava ima veliko premoženja, tako rekoč sedi na zlatu,« je govoril. En del zlata, gumarska dejavnost, je bil kmalu zatem prodan Čehom, sledile so še druge prodaje premoženja.
Bil je soustanovitelj Foruma 21, spletel je tudi tako imenovano gorenjsko navezo, ki so jo sestavljali še Gorenjska banka, NFD Staneta Valanta ter Merkur. Njegov tedanji šef Bine Kordež pravi, da se z Bohoričem ni že dolgo slišal in da ne ve, kaj se dogaja z njim. Ob koncu kariere je bil tudi predsednik nadzornega sveta Abanke, s te funkcije je odstopil spomladi 2012, naslednje leto je bila banka podržavljena, treba jo je bilo sanirati, zaradi zavez danih Bruslju, sledi njena prodaja.
Zdaj 75-letni inženir kemijske tehnologije je upokojen, po nekaterih informacijah pa ne živi več na rodnem Gorenjskem, morda tudi zato, ker naj bi – nezadovoljni zaradi usode Save – neznanci pred časom z njim celo fizično obračunali.
