Kontrolna točka: prenova medijske zakonodaje

Kaj: prenova medijske zakonodaje

Kje: ministrstvo za kulturo

Kdaj: od leta 2010

Kdo: aktualna in prejšnje vlade RS

Mala medijska ustava oziroma zakon o medijih je iz leta 2001, zakon o javnem servisu Radiotelevizija Slovenija pa iz leta 2005. Da sta zastarela in potrebna sprememb, novinarska skupnost opozarja že več let. Leta 2010, denimo, so se na tej točki združili novinarski aktivi desetih medijskih hiš in takratno vlado, ki jo je vodil Borut Pahor, pozvali k nujnim spremembam.

Ker je ena izmed obljub sedanje kulturne ministrice Julijane Bizjak Mlakar prenova medijske zakonodaje, nas je zanimalo, kako blizu realizacije je dana obljuba in kakšni, če sploh, so vsebinski poudarki sprememb.

Zadnji poskus spremembe medijske zakonodaje se je zgodil konec januarja, ko si je SDS obetala višji delež slovenske glasbe v radijskih in televizijskih programih, a je državni zbor zavrnil zakonski predlog. Tudi vlada se je do njega opredelila negativno, ker da ni bil skladen z resolucijo o nacionalnem programu za kulturo 2014–2017, ki predvideva celovito prenovo medijske zakonodaje – na podlagi medijske strategije.

Prav tu se očitno zadeve zatikajo, kajti: ko smo o napredku prenove spraševali kulturno ministrstvo, so nam pojasnili,­ da je bil pregled medijske krajine pripravljen leta 2014, do konca letošnjega leta pa da bo pripravljeno tudi besedilo omenjene strategije. Predlogi nove medijske zakonodaje bodo tako pripravljeni po sprejetju strategije, zatrjujejo. Če prav razumemo, to pomeni leta 2016.

Pred tem, torej še letos, bodo pripravljene nujne spremembe. In kakšne so? Gre za odpravo določenih neskladij zakona o avdiovizualnih medijskih storitvah z evropsko direktivo in določitev roka za vložitev zahteve za objavo popravka skladno z zahtevo ustavnega sodišča, so pojasnili. Ta se nanaša na določitev roka za uveljavitev­ pravice do popravka (30 dni od objave), ko prizadeti iz objektivnih razlogov za objavo izve zadnje dni ali celo zadnji dan pred iztekom roka, zaradi česar je njegova ustavno varovana pravica do popravka okrnjena. Po mnenju ustavnega sodišča je zato treba predvideti tudi subjektivni rok za uveljavitev te pravice v tovrstnih primerih.

Veliko dokumentov in še več zamud, mediji pa se prebijajo skozi turbulenten čas sprememb, ki jim ne prizanaša.