Kopiraj, prilepi: Rojstvo nekega učbenika

»Kdo pa ste, nelegitimirana in meni neznana oseba, da me boste zasliševali in postavljali takšna vprašanja?«

Objavljeno
24. februar 2017 13.44
Brigite Ferlič Žgajnar
Brigite Ferlič Žgajnar
S prepisovanjem ne nastajajo samo diplomske, magistrske in doktorske naloge, pač pa tudi učbeniki. Eden takih, ki vsebuje prepis brez ustrezne navedbe vira, je bil sofinanciran z evropskimi sredstvi in je dostopen na spletni strani ministrstva za izobraževanje, znanost in šport.

Marko Lozej, lastnik družbe za računovodsko svetovanje LM veritas, je na spletni strani ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo pred nedavnim naletel na učbenik Stroškovno računovodstvo za višješolski program ekonomist, ki ga je leta 2008 izdal Konzorcij višjih strokovnih šol za izvedbo projekta Impletum. Na straneh 58 (zadnji odstavek), 59, 60 in na začetku strani 61 je prebiral izračune in besedilo, ki so se mu zdeli presenetljivo znani. Kako ne, ko pa jih je napisal sam.

A podatka, da je prav on avtor zapisanega, v učbeniku ni našel. Zaman je pregledoval tudi vire, ki jih je avtorica učbenika Lidija Robnik navedla med uporabljeno literaturo. Strokovni članek Kalkulacije cen za prodajne odločitve v proizvajalnih podjetjih, ki ga je Lozej prvič objavil leta 2000 in ga je Robnikova skoraj dobesedno prepisala, ni citiran nikjer. Pa čeprav iz navodil za pisanje učbenikov izhaja, da naj avtorji poleg izhodišč za pripravo višješolskih učbenikov upoštevajo tudi enotne tehnične standarde za te publikacije, v katerih jasno piše, kako je treba citirati uporabljeno literaturo v besedilu in kako jo navajati v seznamu literature.

Napad namesto pojasnil

Na vprašanje, zakaj uporabljeni članek ni citiran, nam Robnikova ni odgovorila. Pojasnila je zgolj, da je v vednost prejela Lozejev dopis, ki ga je poslal na ministrstvo: »Čakam na njihov odgovor, ali bodo vpisali v literaturo tudi njegov vir – sama nimam dostopa. Sicer že dolgo nisem gledala učbenika in njegove vsebine, ker ga pri predavanjih ne uporabljam več, saj se je vsebina predmeta, glede na zakonodajo, spremenila.« Ko smo jo vnovič vprašali o razlogih za nenavedbo vira in tem, ali je prevzela kakršnokoli odgovornost in morda tudi sama ministrstvo zaprosila, naj v literaturi navedejo Lozejev članek, nas je napadla: »Kdo pa ste, nelegitimirana in meni neznana oseba, da me boste zasliševali in postavljali takšna vprašanja? Upam, da se zavedate, do kje so vaša pooblastila in postavljena vprašanja.«

Do pravice le s tožbo

Lozej je z opisano problematiko ministrstvo oziroma tamkajšnji urad za razvoj izobraževanja seznanil decembra. Dopis, v katerem je zahteval, da se prepisane strani v učbeniku izbrišejo, so v vednost dobili še predsednik komisije za učbenike na ministrstvu, vodja in koordinatorica projekta Impletum ter zavod IRC. Ker bi z izbrisom strani učbenik izgubil precej uporabne vrednosti, jim je Lozej v svojih zahtevkih pojasnil, da bi privolil tudi v to, da se strani ne brišejo, ampak se jim doda podatke o pravem avtorju.

Ker od odgovornih več kot mesec in pol ni bilo odziva, jim je pisal še enkrat. Na začetku februarja je nato dočakal odgovor, naj svoje avtorske pravice uveljavlja s sodnim varstvom nasproti avtorici, ki je učbenik napisala. Aleš Ojsteršek, direktor urada za razvoj izobraževanja, mu je pojasnil, da za intelektualne storitve, nastale med izvajanjem projekta, veljajo pravila zakonodaje, ki ureja pravice avtorjev. »Tudi po pogodbi med izvajalcem in upravičencem je določeno, da za morebitne kršitve tujih avtorskih pravic odgovarja avtor (izvajalec) sam. V konkretnem sporu med avtorico in izvajalcem ni podlage, da bi ministrstvo posredovalo na način zaščite oziroma ugotavljanja dejstev, ali je do kršitev avtorskih pravic sploh prišlo.«

To pomeni, da bo njihov učbenik na spletu še vedno dostopen v nespremenjeni obliki, pa čeprav je Lozej vse deležnike z dokaznim materialom obvestil, da gre »res za eklatanten zgled plagiata, saj se ukradeni primer izračunov in spremljajoča razlaga uporabljata kot učno gradivo«.

Koliko pa je davkoplačevalce stal učbenik, katerega uporabo v višješolskem izobraževanju je potrdil strokovni svet za poklicno in strokovno izobraževanje, pred tem pa tudi komisija za presojo višješolskih učbenikov projekta Impletum? Iz podatkov ministrstva izhaja, da je avtorica po takratnem zahtevku za izplačilo prejela sredstva za tri avtorska dela hkrati: »Glede na to, da je bila skupna vsota prejetih sredstev za tri avtorska dela, ocenjujemo, da je bilo za nastanek tega učbenika namenjenih 1.837,50 evra, od tega 85 odstotkov evropskih in 15 odstotkov nacionalnih sredstev.«