Koprivnikar: Moje življenje v tej državi je lepo, stabilno, javni sistemi delujejo

Minister za javno upravo in podpredsednik vlade Boris Koprivnikar je s stanjem v državi zadovoljen. Da niso tudi državljani, smo po njegovem delno krivi mediji, ki iščemo zgolj slabosti. V vladi se po njegovih besedah trudijo in delajo dobro, pohvali tudi premiera.

V nedeljo sta minili dve leti, odkar ste prevzeli ministrski položaj. Ste dosegli začrtane cilje?

Ko spremljam stanje v državi, sem izjemno zadovoljen.

Imate občutek, da so državljani tudi?

Ne. Nimam.

Zakaj?

Ko dejstva o dosežkih primerjam z zadovoljstvom državljanov, je razlika očitna. Brezposelnost se zmanjšuje, gospodarska rast je stabilna, prihajajo novi projekti, stabilno ohranjamo socialne sisteme, vlagamo v zdravstvo, odprli smo mrežo urgentnih centrov, sodni zaostanki so se tako rekoč prepolovili. Lahko bi naštel celo vrsto stvari. Učinkovitost države se je po oceni švicarskega inštituta povečala za deset mest.

Uganka je, zakaj ob tako spodbudnih kazalcih v državi ne vlada izjemno spodbudna klima. Naj navedem primer, s katerim se ukvarjam, to je digitalna preobrazba. Približno leto in pol smo potrebovali, da smo podjetja spodbudili k bolj aktivnemu sodelovanju.

Ključna je komunikacija in velik problem je, da kot vlada ne znamo dovolj učinkovito in prodorno komunicirati. Velikanski problem pa je tudi v slovenski naravi, da vedno išče slabe stvari in se noče pohvaliti z dobrim.

Kakorkoli, po dveh letih dela sem z dejstvi zadovoljen. Glede zadovoljstva državljanov pa menim, da bo pač potrebno nekaj časa, da ta pozitivna dejstva vsi začnemo prepoznavati kot nekaj, kar se dejansko dogaja in je tudi rezultat skupnega dela.

Pravite, da vlada predvsem ne zna ustrezno komunicirati. Načrtujete torej spremembe med strategi za komuniciranje?

Vedno sem zagovarjal stališče, da je največja reforma sistema, če ti uspe vanj vgraditi stalno izboljševanje. Kot vlada se moramo naučiti jasno in enostavno komunicirati z dejstvi, tako bomo tudi pridobili zaupanje medijev in javnosti, da bodo bolj pozorni na pozitivne novice in ne samo na iskanje slabosti. To je proces, ki se z zamenjavo strokovnjakov za odnose z javnostmi ne bo uredil.

Vi kot državljan živite danes bolje, kot ste pred petimi leti?

Živim bolje.

Kot minister imam resda nižjo plačo kot prej, saj zaradi funkcije ne morem opravljati nobenega dodatnega dela. Prej pa sem bil zelo aktiven na številnih raziskovalnih in drugih področjih. Pogosto sem predaval, vabljen sem bil na različne konce, kar zdaj tudi zaradi narave in obsega dela ministra odpade. Živim pa lepo življenje. Nimam nobenih težav. Plača mi kot javnemu uslužbencu postopno raste, kar je tudi zame dobro. Nimam težave s povečanimi obdavčitvami, torej zakaj bi se pritoževal? Moje življenje v tej državi je lepo, stabilno, javni sistemi delujejo. Ko sem bolan, grem k zdravniku in me sprejmejo, otroci hodijo v šolo, ki je brezplačna, ceste se urejajo ...

Teh besed od pogajalcev v javnem sektorju ne boste slišali. Danes se nadaljujejo pogajanja. Vlada je tista, ki mora zdaj ponuditi svoj predlog. Drži, da boste popuščali le pri regresu?

Smo v veliki stiski, ker imamo premalo razumevanja na sindikalni strani. Njihove zahteve ostajajo izjemno velike, kljub povečanju stroškov dela v zadnjih dveh letih v javnem sektorju za več kot 200 milijonov evrov. Kakšen konkretno bo predlog, bo danes najprej predstavljeno sindikalni strani. Iščemo možnosti finančnega približevanja, čeprav odkrito govorimo, da so te izjemno majhne. Hkrati pričakujemo, da bodo sindikati pripravljeni na izboljšave v sistemu nagrajevanja javnih uslužbencev.

Po lani podpisanem dogovoru naj bi se letos pogajali o postopnem sproščanju preostalih varčevalnih ukrepov. Od maja pa zopet hočete zamrzniti napredovanja v plačne razrede in nazive. Torej ne gre za sproščanje ukrepov, ampak za nove varčevalne ukrepe.

Ne drži, da gre za nove varčevalne ukrepe. Vlada dosledno spoštuje dogovorjeno in uresničuje zaveze. Dejstvo je, da plače zaposlenih v javnem sektorju rastejo. Vendar pa nikakor ne moremo mimo dejstva, da še vedno v naši državi več porabimo, kot ustvarimo, zato moramo temu prilagoditi tudi dinamiko sproščanja ukrepov. Če bi se sprostili vsi ukrepi naenkrat, bi nas to znova prisililo v novo zadolževanje, česar pa si nikakor ne želimo – niti kot vlada niti kot odgovorni državljani, ki mislijo predvsem na mlado generacijo. Zato vztrajamo v pogajanjih in pričakujemo odgovorno ravnanje sindikatov.

Omenili ste izboljšave v sistemu nagrajevanja javnih uslužbencev. Zdravstvena ministrica Milojka Kolar Celarc peče štrudelj v znak hvaležnosti svojim sodelavcem, ki jih zaradi sedanjega plačnega sistema, kot je povedala za Ozadja, ne more drugače nagrajevati. Kdaj jih bo lahko?

Poleg vira za nagrajevanje potrebujemo tudi minimalne popravke v zakonodaji, ki jih po sedanji ureditvi ne moremo storiti brez soglasja sindikatov. Zato tako vztrajno apeliramo na sindikate, da se začnemo pogovarjati o učinkovitosti nagrajevanja.

Kako bi lahko bilo nagrajevanje učinkovitejše?

Naša ideja je, da se postopno zmanjšuje število avtomatičnih napredovanj in prav tako postopno povečujejo sredstva za nagrajevanje uspešnosti. Prvič, da se lahko nekomu prizna višji plačni razred za neko obdobje, v katerem opravlja več ali bolj zahtevno delo, in drugič, da se ugotovi na podlagi bolj jasnih kriterijev, ki so zdaj zelo splošni in bi jih radi konkretizirali, kdo si za delo, ki ga je opravil, zasluži nagrado. Sindikalno stran od februarja vztrajno prosimo, da se o zakonodajnih spremembah, ki zajemajo tudi omenjena predloga, izrečejo.

In tega nočejo?

Sindikati se sploh nočejo pogovarjati o omenjenih predlaganih spremembah plačnega zakona. Takega stališča ne moremo sprejeti, ker nam to onemogoča izboljšati karkoli v javnem sektorju, smo pa to zavezo dali volivcem.

Je socialni dialog sploh še možen?

Socialni dialog med sindikati in vlado je bil vedno težak, tudi tokrat je, toda pri njem vztrajamo ter vztrajno razlagamo in utemeljujemo vladne predloge. Socialni dialog je nujen za stabilnost države, vendar mora biti v okviru realnih možnosti in s skupnim ciljem, v dobro državljanov.

Sindikati so že napovedali, da novih zamrznitev ali drugih varčevalnih ukrepov ne bodo dopustili in da vam, če ne boste popustili, preostane le še interventni zakon. Smo že tako daleč?

Meni je nerazumljivo, kako lahko govorimo o ultimatih in celo stavki v času, ko se je v dveh letih povprečna plača javnega uslužbenca dvignila za več kot tisoč evrov na leto in še raste. Pogajanja tečejo. Iščemo rešitve, ki so dobre za to državo, ne pa za posameznega sindikalnega vodjo in posamezen sindikat.

Za tisoč evrov višja plača pomeni dobrih 83 evrov na mesec. Govorite o bruto ali neto znesku?

Pri plačah vedno govorimo o bruto zneskih.

Lahko zatrdite, da te višje plače niso šle predvsem na račun tistih, ki imajo že zdaj nadpovprečne dohodke v javnem sektorju?

Kakšna je delitev sredstev, si lahko vsak državljan zelo natančno pogleda na spletni strani Portal plač, kjer smo pred kratkim objavili vse plače v javnem sektorju v depersonalizirani obliki.

Na portalu plač ni podatkov po starostnih razredih, so le plače glede na tip in vrste izplačil ter glede na vire sredstev.

Tam so vse bruto plače, vsi dodatki po posameznih organih in resorjih. Ponovno pa opozarjam, da je problem našega plačnega sistema senioritetno naravnan način nagrajevanja. To pomeni, da javni uslužbenci dobivajo dodatek za delovno dobo, nekateri tudi dodatek za stalnost, ki je tako rekoč podvojitev dodatka za delovno dobo. Ob tem imamo še bolj ali manj avtomatizirana napredovanja, ki precej prispevajo k plači. Takšen način nagrajevanja je krivičen do mlajših delavcev in ne odraža neposredno rezultatov dela.

Za prihodnji četrtek je v Ljubljani napovedan shod pod geslom Za dostojne plače pomočnic in pomočnikov vzgojiteljic!. Vam je predlog rešitve te anomalije ministrica za izobraževanje že predstavila?

V lanskem dogovoru s sindikati smo se zavezali, da bomo sistematično pregledali anomalije v plačnem sistemu in jih odpravili. Na vladni strani smo se tega dela lotili nadvse resno. Delovna skupina je imela že petnajst srečanj, poleg tega je pregledala stotine delovnih mest in pripravila spremembe uvrstitev. Med temi anomalijami je tudi delovno mesto, za katero me sprašujete, in je vključeno v predlog sprememb za odpravo plačnih anomalij. Vztrajam pa, da se te anomalije odpravljajo skupaj z vsemi drugimi.

Koliko je teh anomalij?

Ogromno, ker govorimo o stotinah delovnih mest, za katera je bila ponovno premišljena uvrstitev in primerjava med drugimi delovnimi mesti. Gre za uravnoteženje primerjav in ne za linearno povečevanje sredstev.

Je bil ta predlog za odpravo plačnih nepravilnosti že predan sindikatom?

Predlog jim je bil že posredovan, še več, sindikati so se zavezali, da bodo v tej delovni skupini aktivno sodelovali. Žal pa še vedno niso imenovali predstavnikov za sodelovanje, zato pričakujemo od njih bolj aktivno udeležbo. To je bila navsezadnje tudi ena od njihovih temeljnih zahtev.

Kakšno je vaše stališče do možnosti, da zdravniki delajo sočasno v zasebnem in javnem sektorju?

Nad tesno prepletenostjo dela zdravnikov v zasebnem in javnem sektorju nisem navdušen. Vidim jo kot enega od bistvenih problemov zdravstvenega sistema, saj zamegli sliko in odgovornost.

Status policistov se je pred nedavnim z zvišanjem plač izboljšal. So zaradi tega zvišanja zdaj tudi večji pritiski iz drugih poklicnih skupin?

Popravki plač policistom so nedvoumno povzročili tudi pritiske drugih poklicnih skupin. Uvrščamo jih v okvir odprave plačnih anomalij. Tudi popravki plač policistov so bili prepoznani kot plačna anomalija. Edina razlika je v tem, da so se v dogovoru za lansko leto tudi sindikati strinjali, da se izjemoma zaradi preteklih zavez ta anomalija odpravi prej, potem pa se še druge.

Zavzemate se za ohranitev enotnega plačnega sistema in nasprotujete parcialnim rešitvam?

Enotni plačni sistem je sistem, ki ga v tej državi imamo, in ima dobre in slabe strani. Je sistem, ki omogoča stabilno obvladovanje največjega javnofinančnega izdatka, izdatka za stroške dela v javnem sektorju, ki znašajo 4,2 milijarde evrov. Sem zagovornik enotnega plačnega sistema, ki pa mora biti dinamičen, ne rigiden. Enotni plačni sistem ne pomeni, da imamo vsi isto plačo, ampak da vsi po istih načelih urejamo nagrajevanje.

Enotni plačni sistem je zame v funkciji ministra za javno upravo dejstvo, okvir, v katerem moram delovati. Če se v tej državi odločimo, da ne bomo imeli enotnega plačnega sistema, to ne bo odločitev ministra za javno upravo, ampak ključna strateška odločitev parlamenta, za katero upam, da bi bila zelo premišljena.

Številne poklicne skupine in področja želijo izstopiti iz enotnega plačnega sistema z enim ciljem – da bodo imeli več denarja. Denarja pa v razdrobljenem plačnem sistemu ne bo niti za evro več. Torej se sprašujem, v čem je smisel podiranja enotnega plačnega sistema, če pa vsak razumem človek ve, da zato ne bo več denarja. Vidim predvsem parcialne interese, ker vsak misli, da bo s svojimi interesi v drugačnem sistemu bolj uspešen, kot je danes v okviru enotnega. Sem pa prepričan, da bomo s tem krivičnost nagrajevanja povečali, ker bo odvisna od glasnosti in pritiskov vsake posamezne poklicne skupine in ne od realnih primerjav poklicev.

Marca 2014 ste kot predsednik upravnega odbora skupnosti socialnih zavodov dejali, da je na ministrstvu za delo vse v predalih in da je odzivnost državnih organov velik problem. Se vam zdi ta problem zdaj, ko ste sami minister in imate možnost vpliva nanj, kaj manjši?

Odzivnost državnih organov je vedno, pri nas in v tujini, velik problem. Zaradi tega, ker moramo nenehno krmariti med sredstvi, ki jih imamo na voljo, in potrebami, ki hitro naraščajo. Na podlagi statističnih podatkov pa lahko zatrdim, da se je odzivnost, hitrost odločanja, tudi sodišč, v zadnjih letih občutno popravila. Še vedno to vsekakor to ni problem, za katerega bi lahko rekli, da smo ga odpravili. Je pa med različnimi področji zelo različen.

Četrtkov koalicijski vrh je bil posvečen proračunu za prihodnji dve leti. Kateremu resorju se bo najbolj povečal in kateremu najbolj zmanjšal?

Proračun odraža prioritete, ki smo jih kot vlada določili, med njimi je denimo varnost. Proračun se bo povečal ministrstvu za notranje zadeve, obenem pa iščemo rešitve, kako tudi na ministrstvu za obrambo povečevati sredstva oziroma jih ohranjati ali kako spremeniti strukturo porabe sredstev. Eden od velikih izzivov, ki izhaja tudi z vrha v Varšavi, je, da se čim več sredstev nameni posodabljanju obrambnega sistema in ne zgolj plačevanju.

Še ena prioriteta te vlade je zdravje, kjer smo že lani sredstva precej povečali in proračun se povečuje tudi letos. Ohranjamo logiko stabilne socialne države in stabilizacije celotnih javnih financ.

Se bodo sredstva za upokojence v letu 2018 zvišala, pri čemer vztraja Karl Erjavec?

Sredstva za upokojence se zvišujejo na način, ki je skladen tudi s koalicijskim dogovorom.

Lažje sodelujete z bodočo finančno ministrico, kot ste s prejšnjim ministrom?

Nobenih težav nisem imel ne s prejšnjim ministrom ne s pričakovano ministrico. Z vsemi odlično sodelujemo. Sodelujemo pa vedno tako, da iščemo kompromise med možnostmi in željami.

Je Lilijana Kozlovič bolj primerna za generalno sekretarko vlade kot Darko Krašovec?

Gospod Kraševec je bil odličen generalni sekretar vlade, gospa Kozlovič bo morala svoje kvalitete še dokazati. Glede na dosedanje izkušnje z njo sem trdno prepričan, da je sposobna biti vrhunska generalna sekretarka.

Se torej s sprejetjem Krašovčevega odstopa ne strinjate?

Nisem tisti, ki bi sodil o tem. To je izrecno v domeni predsednika vlade.

Je človek, ki meni, da je treba izločiti vse sodnike v državi, ker da noben ne izpolnjuje kriterija neodvisnosti in nepristranskosti, po mnenju vas kot podpredsednika vlade primeren za državnega sekretarja vlade?

Ta zahteva je bila medijsko precej drugače predstavljena, kot je bila dejansko v sodnem postopku, pa vendar je stališče do ravnanj dosedanjega generalnega sekretarja že zavzel predsednik vlade s tem, ko je sprejel njegov odstop.

Je premier Miro Cerar po vašem mnenju pri svojem delu dovolj odločen?

Miro Cerar se mi zdi odličen predsednik vlade, ki ima jasno vizijo in jasno izpolnjuje že pred volitvami obljubljene smeri delovanja vlade: zavzemanje za pravno državo, urejene in stabilne javne finance, zaupanje, spremembo političnega dialoga. Cerar, kar kažejo tudi rezultati, to vlado odlično vodi.

Omenili ste portal plač. Bi bilo smiselno postaviti tudi portal, ki bi prikazoval, koliko sredstev gre iz javnega sektorja njegovim zaposlenim – torej tistim, ki za svoje delo že dobivajo plačo – po avtorskih in podjemnih pogodbah, na njihove s. p. ali zavode?

To je jasno razvidno iz porabe proračunskih sredstev. Na ta del se nanaša portal Erar.

Erar nima podatkov o zavodih, prav tako so tam podatki zgolj za tiste, ki so v zadnjih desetih letih zaslužili več kot 150 tisoč evrov.

Mi se vedno odzovemo, če se izkaže interes po pregledu posameznega stroška. Po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja smo dolžni odgovoriti na vprašanja o porabi javnih sredstev. Če pa je ta interes splošen, ga transparentno naslovimo z nekim urejenim portalom, kot sta Erar in Statist.

Ste kot prvi mož javnega sektorja zadovoljni z reakcijo na afero s honorarji? Ste opazili kakšno spremembo?

Kdo je odgovoren za neupravičeno dodeljevanje honorarjev? Minister za javno upravo? Ne. Vsak predstojnik javnega zavoda mora v okviru zakona skrbeti, da preprečuje navzkrižje interesov ter da modro in zakonito porablja javna sredstva. Odgovornost v okviru svojih pristojnosti mora prevzeti vsak vodja sam. Jaz prevzamem odgovornost za svoje delo.

Kdo pa jih je dolžan klicati k odgovornosti, če je ne prevzamejo sami? Ni to, ko gre za javni sektor, tudi minister za javno upravo? Komu predstojniki sploh odgovarjajo?

Predstojniki javnih zavodov odgovarjajo nadzornim organom, običajno svetu zavoda. Pri odpravi nepravilnosti, ki jih je ugotovila inšpekcija, pa smo vztrajali kljub ostremu nasprotovanju in dosegli, da se sredstva vrnejo v skladu z zakonom in nepravilnosti odpravijo.

Svoje stališče, ali ste zadovoljni z reakcijo na afero s honorarji, pa vendarle lahko predstavite javnosti.

Brez dvoma je moje vodilo transparentnost, kar pomeni, da mora biti javnosti dostopen vsak podatek, ki zadeva javna sredstva, javne uslužbence in javni sektor, ki ni posebej opredeljen kot nejaven. Pri omenjeni aferi sem predvsem zadovoljen z reakcijo inšpekcijskih organov, ki so profesionalno in nepristransko nepravilnosti ugotovili in vztrajali, da se odpravijo.

Je prav, da javni sektor omogoča, da nekdo poleg redne plače dobiva še štiri tisoč evrov po avtorskih in podjemnih pogodbah?

Moje načelno stališče je, da ni nobenega problema, če javni uslužbenec poleg svojega dela opravlja neko drugo dejavnost, s katero ne škoduje svojemu delu, in če ta druga dejavnost ne pomeni, da ne zmore opravljati rednega dela. Vendar je treba pri tem paziti, da opravlja svojo postransko dejavnost v obsegu, ki je še lahko dodatno delo. Težko me boste prepričali, da je nekdo poleg rednega dela opravil še za štiri tisoč evrov dodatnega dela. Te pomisleke imamo na različnih področjih: pri izobraževanju, znanosti, zdravstvu, šolstvu, športu in še kje.

Ne vidite problema niti, če nekdo obsežno dodatno delo opravlja v javni instituciji, kjer je redno zaposlen?

Za takšnega delodajalca se sprašujem, kako ima delo organizirano. Ne morem soditi o kakšnem konkretnem primeru oziroma konkretni organizaciji. Vendar pa mora tisti, ki je to delo plačal in organiziral, pojasniti, kako organizira delo v svoji instituciji, če se dogajajo taki primeri.

Ali ste še vedno prepričani, da je šlo pri izplačevanju dodatka za stalno pripravljenost za nesporazum, kljub kazenskim ovadbam?

Ni bil nesporazum. Šlo je za napako, ki jo je ugotovil inšpektorat za javni sektor. Temu stališču so univerze odločno nasprotovale, kljub temu smo pri njem vztrajali. Napaka je bila odpravljena – zaposleni so dodatke vrnili in stalne pripravljenosti fakultete ne izplačujejo več. Dosegli smo svoj namen.

Univerza noče vrniti sredstev v proračun ministrstva za izobraževanje, znanost in šport.

Problema med univerzo in ministrstvom ne poznam dovolj, da bi lahko izrekel dokončno sodbo. Vprašati morate ministrstvo za izobraževanje.

Tam deluje tudi direktorat za informacijsko družbo. Si ga še vedno želite imeti pod okriljem svojega ministrstva, kjer se zdaj intenzivno ukvarjate z digitalizacijo?

Direktorat za informacijsko družbo je s spremenjenim zakonom o državni upravi julija 2016 že prešel pod pristojnost ministrstva za javno upravo. Kot sem večkrat poudaril, imamo s tem odlične možnosti za sinergijske učinke v znanju in tehnologiji, obenem pa znova poudarjam, da ostajata direktorat za informatiko in direktorat za informacijsko družbo vsebinsko ločena.

Tokrat že drugič odhajate v ZDA, kjer boste v okviru gospodarsko-politične delegacije obiskali podjetja Uber, Tesla, Facebook, Linkedin, Google in univerzo Stanford. Kje so morda že vidni učinki vašega prvega obiska?

Namen prvega obiska je bil najti neposredni kontakt z vodstvi največjih informacijskih podjetij in vzpostaviti sodelovanje na razvojnem področju. Z njimi danes krepimo sodelovanje in začenjamo delo pri skupnih projektih. Želimo si, da Slovenijo prepoznajo kot državo, kjer je mogoče z aktivnim sodelovanjem med podjetji in državo testirati uporabo najboljših rešitev in njihov razvoj postopno prenesti tudi k nam. Imamo čudovito ponudbo Oracla za sodelovanje, delamo z družbo IBM, s podjetjem EMC sodelujemo pri projektu masovnih podatkov, za uspešno uvedbo in zagotovitev storitev državnega računalniškega oblaka smo kot prva institucija javnega sektorja na svetu prejeli Ciscov certifikat …

Slovenija želi postati zelena referenčna država v digitalni Evropi. Želi postati primer države, ki z vsemi svojimi podsistemi aktivno vpeljuje sodobne digitalne rešitve, in to se že intenzivno dogaja. Vse sodelovanje s temi podjetji pa temelji na obojestranskem interesu po skupnem razvoju, kjer vsak nosi svoj delež stroškov in ga strogo ločujemo od konkretnih poslov, ki se dogajajo med podjetji in na podlagi javnih razpisov. Imamo pa utemeljene razloge za optimizem, da bo postopno pripeljalo tudi do bolj organiziranega razvoja teh korporacij na slovenskih tleh.

Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.

Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.