Kriza z begunci, kriza v policiji

Predsednik vlade Miro Cerar je kar žarel od ponosa, ko so Slovenijo v Bruslju pohvalili zaradi dobrega odziva ob prvih množicah prihajajočih beguncev. Zato so deževale tudi pohvale naši policiji. Po njegovem se je ta v prvih dneh begunskega vala odzvala »res odlično« in s pravim občutkom, da je lahko uveljavila nadzor nad mejo, hkrati pa ni uporabila sile.

Ko je kriza, se denar vedno najde

A pod površjem med policisti brbota nezadovoljstvo. Policija je preobremenjena, preslabo plačana in neustrezno opremljena. »Ključni problem je, da je osnovni poklic policista podvrednoten,« poudarja mariborski predstavnik Sindikata policistov Slovenije Robert Zajc. »Pri beguncih je posredovala posebna policijska enota, ki je drugače usposobljena in drugače obravnavana, tudi pri plačilu. Ko je kriza, ko so izredne razmere, se vedno najde potreben denar in vse drugo. Ampak podhranjeno je redno policijsko delo, ki ostane, ko gredo posebne enote na teren. V Ljubljani je bila v času pritiska beguncev na terenu ena patrulja namesto običajnih petih. Policisti, ki ostanejo, so preobremenjeni, toda nanje kar pozabimo. Radi bi, da se tudi njih plača za veliko dodatnega dela, ki ga morajo takrat opraviti.«

Zajc še opozarja, da policija nima notranjih rezerv za dolgotrajnejše spoprijemanje z begunsko krizo. »Ljudje so že zdaj izčrpani, čeprav begunske krize ne bo kmalu konec. Sprašujemo se, kaj bo čez nekaj mesecev, kje so rezerve? V policijo je treba vlagati vse leto, ne samo takrat, ko je kriza. Menim, da bi v sistemu potrebovali vsaj dvesto dodatnih policistov.« V sindikatu nasprotujejo temu, da se krize izkoriščajo za izsiljevanje. »Mi smo profesionalci in ne razpravljamo o svojem delu. Tu smo, da ga izvajamo, naše poslanstvo je vzdrževati red in služiti domovini. Želimo si le, da nam za to dajo osnovna sredstva. Čeprav na terenu primanjkuje ljudi, naloge izvajamo z možnostmi, ki jih imamo. Ve pa se, da opreme močno primanjkuje,« je še povedal Zajc, ki kot konjenik in vodnik službenega psa razmere na terenu dobro pozna.

Fank: varnost kot nekaj samoumevnega

»Policija je kot institucija razpeta med tremi pomembnimi in med seboj tesno povezanimi vlogami zaščitnika pravic državljanov, porabnika proračunskih sredstev države in delodajalca svojim zaposlenim. Najti optimalno ravnovesje med vsemi tremi pa je pogosto precejšen izziv,« razmere komentira generalni direktor policije Marjan Fank, pri čemer doda, da se neustrezno vrednotenje policijskega poklica in jemanje varnosti za nekaj samoumevnega iz leta v leto nadaljuje.

Kot poudarja, je ob nižanju prepotrebnih sredstev ves čas v zraku bojazen, da se bo presek različnih varčevalnih ukrepov kmalu poznal tudi pri padcu ravni varnosti za prebivalce Slovenije. »Ob zavedanju, da smo tako rekoč že izčrpali vse notranje rezerve, bomo zato morali v prihodnje še bolj odločno stopiti na stran zaposlenih v policiji in uspešno ubraniti njihove popolnoma upravičene interese. Navsezadnje ti niso vezani na osebne motive, temveč so v prid celotne institucije, ki ni sama sebi namen, ampak je servis za državljane,« opozarja direktor policije. Po dveh tragičnih dogodkih avgusta lani in julija letos, ko sta med delom življenje izgubila dva policista, se, tako Fank, lahko zgolj ponižno sprašujejo, »kaj bi bilo, če bi bilo«, če bi torej policisti imeli boljša vozila, novejšo opremo, več usposabljanj ...

Resda nekaterih dogodkov niti z najboljšo opremo ni mogoče predvideti, še manj preprečiti, toda ne glede na to »nam morajo biti takšne tragedije v alarmantno opozorilo in opomin, da je poklic policista izredno nevaren, tvegan in nepredvidljiv, policist pa nikakor ni javni uslužbenec z jamstvom, da se bo po službi vrnil domov k družini živ, zdrav in nepoškodovan,« poudarja Fank, zato po, kot pravi, že neštetih dosedanjih pozivih znova poziva državo, naj končno ustrezno ovrednoti poklic policista, tudi finančno, mu izkaže zasluženo spoštovanje in zagotovi človeka in stroke vredne delovne razmere.

Brez povezave z resničnimi potrebami

V policiji je trenutno 8131 zaposlenih. Dovoljeno število zaposlitev po kadrovskem načrtu za to leto je 8187, od tega je 5400 uniformiranih in 1681 neuniformiranih policistov ter 1050 strokovno-tehničnih delavcev. Toda kot pojasnjuje tiskovna predstavnica policije Vesna Drole, je to zgolj izračun delovnih mest, ki jih je dodelilo ministrstvo za javno upravo in nima nobene povezave z resničnimi potrebami, samo v zadnjih štirih letih pa je število zaposlenih v policiji upadlo skoraj za tisoč.

»Sistemiziranih je 10.387 delovnih mest, torej so zasedena 78-odstotno. Če pogledamo le regionalno in lokalno raven, pa je zasedenost še krepko manjša.« Na večini policijskih postaj je 70-odstotna ali manjša. Najbolj je zasedena severovzhodna Slovenija, najslabše pa ljubljanska, kranjska in novogoriška policijska uprava.

Največji primanjkljaji so tako na regionalni in lokalni ravni, kar je po besedah Droletove predvsem posledica tega, da med letoma 2011 in 2013 razen novih zaposlitev za nacionalni preiskovalni urad in nekaj drugih manjših zaposlitev tako rekoč niso zaposlovali. Letno se upokoji ena generacija policistov, približno 250 ljudi, ki bi jih bilo treba nadomestiti. Zaradi kariernega sistema v policiji tako najbolj primanjkuje osnovnih delovnih mest, torej policistov na policijskih postajah.

Letos spomladi so sicer zaposlili 148 policistov nadzornikov državne meje, ki bodo šolanje končali januarja, oktobra pa bodo začeli šolati prvo generacijo sto kandidatov za policista na višji policijski šoli, toda ti bodo šolanje opravili šele leta 2018.

Manjka tudi ljudi na administrativnih delovnih mestih, saj se je zaradi upokojitev zadnja leta močno zmanjšalo število administratork v policijskih enotah, hišnikov, čistilk in kuharjev, ki so prav tako pomembni kadri. »Če v enoti ni administratorke, mora vsa administratorska dela opraviti policist, ki seveda v tistem času ni na terenu.«

Čeprav o težavah v policiji čivkajo že vrabci na strehi, pa je za delo policista še vedno precej zanimanja. Na junijski poziv za sto delovnih mest kandidatov za policiste na višji policijski šoli je kljub kratkemu času objave prišlo več kot sedemsto prijav iz vse Slovenije. Po izbirnem postopku so tako lahko izbrali najboljše kandidate.

Napoved stavke?

Plača policista pri nas je za kar 26 do 34 odstotkov nižja od evropskega povprečja, so izračunali pri Policijskem sindikatu Slovenije. Vlada je v skladu s stavkovnimi sporazumi iz preteklih let nesorazmerja dolžna odpraviti s 1. januarjem 2016, a »glede na razmere v javnem sektorju in ignorantski odnos vlade do nespornih obveznosti, ki izhajajo iz veljavnih pogodb do policistov, nam trenutno slabo kaže,« meni Rok Cvetko iz tega sindikata. »Zelo verjetno se zdi, da bomo morali že obljubljeno in dogovorjeno terjati s splošno stavko policistov in vseh zaposlenih na policiji in ministrstvu za notranje zadeve. Zaradi dejstva, da imamo v Sloveniji opravka z goljufivimi vladami, ki podpisujejo dogovore in sporazume (torej pogodbe) izključno z namenom kupovanja socialnega miru, ob tem pa že ob podpisovanju vejo, da jih ne bodo spoštovale, zaposleni na policiji in MNZ trenutno močno podpirajo izvedbo najostrejših stavkovnih aktivnosti. Ljudje imajo laži in goljufanja enostavno dovolj.«

Računalnike jemljejo z odpada

Če na policiji za zdaj nimajo težav pri izbiri kakovostnega kadra (njegova nadaljnja usposabljanja so sicer negotova, saj izvajajo le nujna in tista, za katera lahko zberejo denar), pa je oprema povsem druga zgodba. Manj sredstev, predvsem v zadnjih petih letih, se namreč pozna na opremljenosti. Tako so policijska vozila – nekaj čez 2100 jih je – v povprečju stara osem let in imajo nad 250 tisoč prevoženih kilometrov. »Kaj to pomeni za operativna vozila, ki morajo biti 24 ur na terenu in se uporabljajo za nujne vožnje, ni treba razlagati,« poudarjajo na policiji. »Da bi ohranili takšno starost, bi radi vsako leto zamenjali vsaj tristo vozil, a nam zadnja leta to ne uspeva. V finančnem načrtu nimamo dovolj sredstev,« pojasnjuje Droletova.

Enako velja za drugo opremo. »Informacijska oprema je zastarela. V informacijsko-telekomunikacijskem sistemu policije je trenutno več kot 5500 računalnikov, v povprečju starih od pet do osem let in z nameščenim zastarelim operacijskim sistemom Windows XP. Ta ima tudi slabo podporo varnostnih popravkov, kar med drugim pomeni varnostno tveganje. Zaradi pomanjkanja denarja smo bili prisiljeni več kot tisoč računalnikov, starih tri leta, prevzeti z odpada, kamor so jih nekatera druga ministrstva odložila, ko so jih zamenjala za novo opremo,« pravi Droletova. Nekaj nove informacijske opreme so s pomočjo evropskih sredstev resda dobili, a se uporablja le na območju schengenske meje.

Zadnja leta so se ukvarjali tudi s projektom nove uniforme, ki je bolj funkcionalna in uporabna, toda zamenjali so jo lahko le delno, drugim kosom pa so preprosto podaljšali uporabno dobo. Težave so pri nabavi oborožitve, streliva in plinskih sredstev, o nakupu vodnega topa (ta, ki ga imajo, je star več kot 25 let) za zdaj niti ne razmišljajo. Nujna bi bila »popolnitev vseh enot z zaščitno opremo«, torej neprebojnimi jopiči, neprebojnimi srajcami in čeladami.

Dodatnih 30 milijonov

Ker je premier Cerar ob predstavitvi proračunov za prihodnji dve leti povedal, da bo imelo prednost financiranje »varnosti ljudi in premoženja«, smo ministrstvo za notranje zadeve vprašali, ali to pomeni več denarja za policijo. In izvedeli, da so dobili dodatnih 30 milijonov evrov, ki jih bodo namenili rednemu delovanju, operativnemu delu, opremljanju policije in investicijam. Z dodatnim denarjem nameravajo kupiti osebno in zaščitno opremo policistov, oborožitev in strelivo, opremo za nadzor varnosti cestnega prometa, sredstva za odkrivanje, zavarovanje in analiziranje dokazov, posebna tehnična sredstva in pripomočke, informacijsko opremo z licencami. Del tega zneska bodo porabili tudi za obnovo voznega parka, vzdrževanje sistema Tetra in opremo zanj, investicijsko vzdrževanje objektov in redno delovanje policijskih uprav in mejnih prehodov.

»Če bo denar namenjen predvsem dvigu osnovnih plač in končni nabavi ustreznih materialnih sredstev za nemoteno delo, kot so osebna varovalna oprema in vozila, bo imela Slovenija gotovo bistveno bolj zadovoljne policiste,« pa pravi Rok Cvetko iz Policijskega sindikata Slovenije.