Maja Dimitrovski: »Ekstremizem poslancev ne zanima več«

Bila je tudi članica komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb. Opozarja, da je zadnja namenjena zlasti političnim zlorabam. In da, kot kaže, nikomur ni več do tega, da bi pojavu ekstremizma prišel do dna.

Pred nekaj meseci ste pozvali novi sklic parlamenta, naj spet ustanovi komisijo o ekstremističnih skupinah. Ste dobili kakšen odziv? Mar to sploh še koga zanima?

Nove poslance sem k temu pozvala, ker smo na zadnji seji komisije sprejeli poročilo o poteku dela in razlogih, zaradi katerih preiskave nismo mogli končati. Vsi člani so menili, da bi v novem sklicu morali spet uvesti preiskavo o ekstremizmu. Na tej seji smo sprejeli tudi dokazni sklep, v katerem so navedena imena prič, ki bi jih povabili pred komisijo in pri katerih bi pridobili relevantne podatke, s pomočjo katerih bi zadevi lahko prišli do dna.

Katere priče so to?

To so ljudje, ki so sodelovali na protestih in izvedli določena kazniva dejanja. Prav tako so med njimi pripadniki nekaterih ekstremističnih skupin. Preiskovalna komisija je ugotovila tudi, da so na protestih sodelovali pripadniki Slovenske vojske.

Na Delu smo odkrili dva, vojska je menda našla enega. Koliko ste jih našli vi?

Komisija je ugotovila, da jih je bilo več.

Koliko je »več«? Več kot deset?

Več kot dva in manj kot deset. Toda po zbranih podatkih je šlo za posameznike, nepovezane z organiziranimi ekstremističnimi skupinami, ki so na protestih spodbujale nasilje. Vojska se je sicer tega pojava lotila resno in je proučila morebitni obstoj varnostnih groženj, ki bi lahko nastale znotraj sistema Slovenske vojske.

Koliko pripadnikov ekstremističnih skupin vam je uspelo identificirati?

Identificirali smo tri takšne skupine in eno navijaško, v dokazni sklep pa smo uvrstili okrog dvajset prič. Med njimi je nekaj oseb že identificiranih kot članov ekstremističnih skupin, tudi vodstvenih struktur.

Ali so med njimi tudi takšni z neuradnimi povezavami s političnimi strankami?

Te podatke smo nameravali pridobiti z zaslišanji, saj so priče po zakonu dolžne odgovarjati po resnici.

Pa ste odkrili vsaj indice o takšni povezanosti?

Indici, da je politika vpletena in prepletena z ekstremističnimi organizacijami, gotovo obstajajo, drugače najbrž ne bi ustanovili preiskovalne komisije. Sicer pa je bila ustanovljena predvsem zaradi protestov, na katerih so ljudje izražali nezadovoljstvo na demokratičen način, javnost pa ima pravico vedeti, kdo jim je ukradel proteste in zakaj. Že pred ustanovitvijo so vojska, policija, tožilstvo in Sova menili, da imamo na tem področju premalo urejeno zakonodajo, zato smo želeli izkoristiti priložnost, da hkrati oblikujemo nastavke za njeno spremembo.

Ali torej po vašem védenju obstaja interes, da se delo komisije nadaljuje? Bomo počakali na nov val nasilja?

Za zdaj nisem zaznala, da bi se kdo v novi sestavi državnega zbora zanimal za dosedanje delo komisije. V tem sklicu imamo stranko, ki izvira iz protestov, Združeno levico, vsaj od njih bi pričakovala, da jih bo ta tema zanimala in da se bodo zavzeli za dokončanje dela komisije. Poleg tega je bil na volitvah kandidat stranke SMC dr. Peter Umek, ki je s komisijo sodeloval kot strokovni zunanji sodelavec, ima dovolj znanja in je imel vpogled v vse naše gradivo. Pričakujem, da bodo delo nadaljevali, ker je pomembno, da ljudje izvedo, kaj se je na protestih dogajalo. Ugotovitve komisije namreč vzbujajo skrb.

Zakaj?

Zato, ker imamo v državnem zboru tri različna gradiva z enako tematiko.

Kakšna gradiva?

Poročila Sove o dejavnostih ekstremističnih skupin pri nas. Vsa so nastala pod istim direktorjem in vsa se med seboj razlikujejo.

Pod katerim direktorjem so nastala?

Pod Damirjem Črnčcem. Poročila se razlikujejo po vsebini, slikovnem materialu, opisih delovanja teh skupin, opredelitvah lokacij, na katerih se gibljejo njihovi člani ... Najprej poročila Sove ni bilo mogoče dobiti, čeprav smo poslanci imeli to pravico. Nato je prišlo zelo okrnjeno poročilo, na kakšnih petih straneh. Potem je komisija poročilo ponovno zahtevala od vlade in Sove, ker nam ga predsednik komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb ni hotel odstopiti. Ko smo ga dobili, smo poročili primerjali in ugotovili, da se razlikujeta. Sovo smo vprašali, ali ima še kakšno drugo gradivo o tem pojavu. In prejeli tretje poročilo, ki pa se je razlikovalo od obeh prejšnjih.

Zakaj bi imela Sova interes zavajati parlamentarno komisijo?

Menim, da to ni bilo v interesu Sove, ampak navedena dejstva kažejo, da je njen nekdanji direktor, ki je danes zelo dejaven v Odboru 2014, zavajal državni zbor in s tem kršil zakonodajo. Poročila so bila prirejena.

Najbrž jih ni prirejal Črnčec osebno.

Ne, najbrž jih je prirejal na zahtevo takratne vlade. Državni zbor je zavajal s pristranskim poročanjem o tej problematiki in več kot očitno so bili zaradi nekaterih političnih interesov prirejeni podatki, s katerimi je razpolagala Sova.

Kolikšno podporo je imela komisija pod vlado Alenke Bratušek?

Nova opozicija je menila, da komisije ne potrebujemo več, ker smo zdaj mi v vladi, ki ima vse vzvode za spremembo zakonodaje. Iz izkušenj pri svojem delu v komisiji pa lahko povem, da sem bila ves čas v opoziciji. Nihče od pristojnih, zlasti notranji minister Virant, ni bil naklonjen tej tematiki. Njegovi sodelavci so sicer menili drugače, toda zadnjo besedo je imel on. V vmesnem poročilu komisije smo se zato zavzeli, da bi ustrezno spremenili zakonodajni okvir. Žal minister temu ni bil naklonjen. Ko smo 2013. oblikovali koalicijsko pogodbo, smo s to problematiko povezani odstavek črtali.

Na čigavo pobudo?

Ministra Viranta. Evropska komisija je v tistem času sprejela devet priporočil o ekstremizmu, zato sem zahtevala, da se to odraža v koalicijski pogodbi. Virant je bil pri tem ciničen in je celo komentiral, da ekstremizem po mnenju policije v Sloveniji ni problem, da imamo tri borce, ki sodelujejo v državljanski vojni v Siriji, in to je to. Menil je, da če to zapišemo, zgolj poudarjamo in spodbujamo ekstremizem.

Že pred tem je v državni zbor poslal poročilo, v katerem je pravzaprav diskreditiral delo komisije. In na zahtevo opozicijskega poslanca Dragutina Mateja je bila z njega umaknjena stopnja tajnosti v delu, v katerem minister navaja, da zakonodaje na tem področju ne potrebujemo, ker smo vse evropske direktive prenesli v pravni red. S tem je povzročil zmešnjavo, saj je Slovenija na glasovanju o prej omenjenih devetih priporočilih glasovala za. V EU smo za, doma smo proti.

Pred dnevi je pripadnik vojske, ki sicer ni povezan z ekstremističnimi skupinami, v glavo ustrelil policista, ki je nato umrl. Ste v okviru preiskave odkrili sum, da imajo pripadniki takšnih skupin orožje?

Ukvarjali smo se tudi s problemom tako imenovanih volkov samotarjev. Prav v zvezi s tem smo želeli policiji dati več pooblastil, da bi lahko izdelala seznam nevarnih oseb in pripadnikov problematičnih skupin, da bi lahko preventivno ukrepala in takšnih tragičnih dogodkov morda ne bi bilo. Kot predsednica komisije sem zaznala, da se nekateri pripadniki ekstremističnih skupin urijo in da imajo orožje. Nisem strokovnjakinja za orožje, zato sem o tem neformalno obvestila policijo. Odgovorili so, da so ugotovili, da ne gre za pravo orožje, temveč za kakovostne replike, ki se dobijo v vsakem army shopu. Policijo je bolj skrbelo dejstvo, da se dejansko urijo v vojaških postopkih in taktikah vojskovanja, saj se udeležujejo taborov, orientacijskih pohodov in podobno. Zapisali so, da vse to preverjajo.

In to je bilo vse?

Da, tudi sami so se namreč spraševali, ali bodo lahko našli »osnove v smeri, ali gre za kakšno nedovoljeno dejavnost, vendar je veliko vprašanje, da bi našli kakšno osnovo«. Narobe svet.

Kaj se je dogajalo v ozadju komisije? Zdelo se je, da se ne premakne nikamor.

Drži, komisija je bila od vsega začetka hendikepirana. Potem ko je šla prva predsednica komisije Tamara Vonta za državno sekretarko v kabinet predsednice vlade in sem prevzela vodenje, sem delo razdelila na zakonodajni del in na del, v katerem bi raziskali vpletenost politike in vojske. Menila sem, da v prvem delu ne bomo imeli težav, a so se kar naprej dogajali zapleti: zaradi sodelovanja zunanjega strokovnjaka dr. Petra Umka, pa očitkov, da komisija nima pravice pridobiti gradiva od komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, da bi morala biti zaslišanja ekspertnih prič zaprta za javnost, da bi bila bolj učinkovita, pa zaplet o zaslišanju Črnčca, češ da ni jasno, v kateri vlogi bo zaslišan. Pojavil se je predlog za umik stopnje tajnosti z vladnega gradiva, pri katerem je šlo za zlorabo uradnega dopisa preiskovalne komisije, saj ga je član komisije Mate brez vednosti mene ali drugih naslovil na notranje ministrstvo. Šlo je za vladni dokument, v katerem piše, da sprememba zakonodaje ni potrebna.

Pa druge oblike pritiska?

Bila sem deležna groženj, ki sem jih prijavila policiji. V enem primeru je šlo za grožnjo po telefonskem sporočilu, dvakrat pa za grozilno sporočilo na mojem osebnem vozilu, parkiranem pred mojim domom. V bistvu so mi sporočali, da vedo, kdo sem, kaj počnem in kje se gibljem. Zelo nelagodno sem se počutila, ko so me počakali v parkirni hiši Maximarketa ob 1.30 ponoči in so, medtem ko so sedeli v svojem avtomobilu z napol pol spuščenimi okni, zaparkirali moje vozilo. Toda policija kljub prijavam ni mogla storiti ničesar.

Dokler vas na primer ne pretepejo.

Da.

Poslanci SDS so za predsednika komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb predlagali Branka Grimsa. Ta je pred leti sprejel delegacijo gorenjskega podmladka stranke, v okviru katerega ga je obiskal tudi neuradni vodja slovenske divizije neonacistične organizacije Blood & Honour. Nekoliko čuden izbor.

Imenovanje Grimsa za predsednika te komisije je zelo sporno. Znano je, da se je v javnosti večkrat pojavil s pripadniki ekstremističnih skupin, celo z njihovimi vodilnimi člani. Poleg tega se komisijo redno zlorablja za politične namene, v preteklem sklicu državnega zbora najmanj dvakrat. Dogajalo se je, da so člani med nadzorom od organov zahtevali informacije, ali so bili uvedeni prikriti preiskovalni ukrepi zoper točno določenega člana stranke SDS, kar je čista politična zloraba. Drugič je komisija v Mariboru iskala podatke o drugem strankarskem kolegu, o čemer so poročali tudi mediji, saj jih je obvestil moj nekdanji kolega.

Se lahko Grims najde v slikovnem materialu, ki ga je zbrala parlamentarna komisija o ekstremizmu?

Takega materiala ni. Lahko pa najde podatke o tem, kdo so bili udeleženci na protestih, ki smo jih hoteli zaslišati. In če pozna kogarkoli iz teh skupin, lahko te informacije zlorabi. Odločiti se bomo morali, ali želimo, da politika zlorablja občutljive podatke, ali pa bomo premislili, kdo lahko vodi takšno komisijo in kdo ne. Poslanci se bodo morali samoomejiti. Počnejo lahko tako rekoč, kar želijo, ker sankcij ni. Na sejah delovnih teles in parlamenta lahko žalijo ali spodbujajo sovraštvo, a imajo imuniteto in ne bodo odgovarjali za kaznivo dejanje. K odgovornosti kličejo vse druge, za svoja dejanja pa nočejo odgovarjati.

Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.