Marko Zidanšek: »Dovolj je bilo igranja v Podobnikovem peskovniku«

Predsednik SLS, ki je že skoraj dve leti na položaju, se med pogovorom vedno znova vrača na nesoglasja z Marjanom Podobnikom. Pravi, da gre za mlinski kamen, ki se ga je končno odločil sneti. Bolj kot poslanska ga zanima izvršilna funkcija. Naslednje parlamentarne volitve pa bodo po njegovem mnenju izjemno zanimive.

V času naše vožnje k vam sta odstopila minister za finance Dušan Mramor in državni sekretar Metod Dragonja. Vaš komentar?

Dva tako pomembna odstopa kažeta na krizo v koaliciji. Odstopa sta zame presenečenje. Včeraj zvečer so objavili, kako je vlada koalicijsko konsolidirana, zdaj pa takšna novica. Težko bomo izvedeli za ozadja odstopov.

Bodo predčasne volitve?

Mislim, da ne. Tudi zaradi manevra predsednika vlade, ki je odšel na novinarsko konferenco in javnosti sporočil, da že ima začasno ministrico. To kaže na njegovo pripravljenost na to zadevo.

Sicer pa menim, da še ni čas za predčasne volitve. Tudi če pogledamo razmere na javnomnenjskih anketah.

Te niti vam ne kažejo najbolje. Si zato volitev za zdaj ne želite?

Tudi če bi bile volitve jeseni, smo pripravljeni. V letu in pol je bilo na terenu opravljenega ogromno dela. Ustanovili smo Inštitut dr. Antona Korošca, izdali smo prvo tiskano edicijo Slovenca, strankarskega časopisa. Ambicija je, da ga sčasoma obogatimo s širšimi vsebinami. Na statutarnem in programskem kongresu novembra lani smo določili pravo in dobro smer. Postavili smo nov desnosredinski program dobrega gospodarja, pri organizacijskih zadevah smo notranje dobro konsolidirani, energija je dobra.

Ker javnomnenjska podpora stranki raste, vsaj zadnja anketa Dela je to pokazala, ne bi bilo nič narobe, če bi bile volitve že zdaj, verjamem pa, da bodo kasneje. Menim tudi, da bo koalicija zdržala do konca in da se bodo po vseh turbulencah na koncu znali pogovoriti. V državnem zboru je tri četrtine novih obrazov in ne verjamem, da so se pripravljeni kar tako posloviti.

Stranka je po vaših besedah notranje konsolidirana. Javnost po vseh zadnjih razhajanjih v SLS nima takšnega občutka. V medijih ste pogosteje kot prej. Se vam zdi tudi slaba reklama dobra reklama?

Slabe reklame si ne želim. V medije smo prišli zaradi zadnjega incidenta na kongresu podmladka, Nove generacije SLS. Takrat je Marjan Podobnik posegel v mojo fizično intimo.

Ko vas je potrepljal po licu?

Tega pravzaprav nisem razumel kot fizičen napad, bolj je šlo za psihičen napad, omalovaževanje človeka v poniževalnem smislu, češ: Marko Marko, kaj boš ti ... Izjavil je, da lahko ob treh zjutraj dvakrat zamenja kateregakoli predsednika SLS in da nisem vreden vodenja SLS.

Je bil prav ta incident povod, da je izvršilni odbor predlagal izključitev Marjana Podobnika iz stranke?

Z izključitvijo se strinjam. Podobnik je že kar nekaj predsednikom SLS onemogočal delo s svojim nekorektnim delovanjem. Imel je priložnost, da bi kandidiral za predsednika stranke, nazadnje na izrednem volilnem kongresu SLS decembra 2014. Kandidati so se po našem izpadu iz parlamenta kar iskali, vendar kandidature ni vložil. Očitno je raje vladal iz ozadja. Vidim ga kot odgovornega za majhno podporo stranke od leta 2000 do zdaj.

Če stvari pogledamo kronološko, pa je bilo tako: najprej je bila zgodba na kongresu mladih, sledile so izjave v javnosti, kjer je začel zadeve zapletati, vmes pa mi je še očital, da služim udbomafijskim botrom. Z zadnjim si je zaslužil najmanj kazenski pregon zaradi obrekovanja.

Poleg tega je lagal na glavnem odboru in potvarjal dejstva. O Petru Vrisku je dejal, da je ta izsiljeval njegovega zeta Ivana Omana, kar je Oman javno zanikal in povedal, da Podobnikove trditve ne držijo in ni bilo nikakršnega izsiljevanja.

Podobnik je torej obrekoval, govoril čez predsednika – ne mislim čez mene, ampak čez institut predsednika SLS. S svojim ravnanjem je kršil člene statuta in etičnega kodeksa stranke. Med sejo glavnega odbora, ki je bila zaprta za javnost, je hodil ven in medije obveščal o dogajanju.

Kakorkoli, na glavni odbor sem šel po zaupnico in jo tudi dobil.

Rekli ste, da je bila podpora vam soglasna. Ampak glasovala je komaj četrtina članov, 61 od približno 230.

Na glavnih odborih ni nikoli navzočih več kot 110 ljudi. Odbor je bil sklepčen. Ker nihče od navzočih ni šel na drugo stran, je jasno, da je bila podpora soglasna. Podobnik zdaj razlaga, da niso vsi glasovali. Pa bi jih prepričal, da bi prišli in glasovali proti meni. Gre za stvar njegove interpretacije.

Iz zgodovinskih dejstev je razvidno, kako je zgrešil z združevanjem SLS in SKD leta 2000. Tudi tedaj je imel v ozadju botra. Podobno kot zdaj.

O katerem botru govorite?

Janezu Janši. Če drži, kar je poročalo Delo, da obstaja celo dokumentacija o dogovarjanjih Podobnika z Janšo glede volitev na Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije, potem gre tudi za izdajo SLS. Člani stranke tega ne razumejo pozitivno.

Podobniku nisem nikoli oporekal njegovega uspeha leta 1996, ampak kasneje žal ni bil več uspešen. Spomnimo se samo njegove poslovne zgodbe iz Srbije. Zdaj se Marjanu, ker počne, kar počne, saj vem, da je on mlinski kamen na vratu stranke, ne bom umaknil. Lahko pa me premaga v poštenem tekmovanju. Umaknil se mu pa ne bom, ker potem bom jaz prevzel odgovornost, da sem zavozil Slovensko ljudsko stranko. Zdaj pa tega ne dovolim, ker vem, kar kažejo tudi javnomnenjske raziskave, da so ljudje s »podobniki« končali. Zdaj se končuje doba Podobnikove SLS.

Če bi bili vsi nekdanji predsedniki stranke tako zelo uspešni, bi bili danes v parlamentu in jaz ne bi bil predsednik SLS. Odprt sem za vse ideje, pogovore, a na koncu se moram sam odločiti. Nisem ne Šrotov, ne Janšev, ne Ljudmilin, ne Vriskov, ne Podobnikov, sem samo svoj.

Bi bili predsednik SLS in nosilec vseh funkcij, ki jih imate, če ne bi v pomembnih trenutkih imeli podpore celjskega župana Bojana Šrota?

S Šrotom sodelujeva že 18 let, odkar je bil prvič izvoljen za župana. Bila sva v dveh različnih strankah, sam sem bil slovenski krščanski demokrat, on v SLS. Mi smo ga v drugem krogu podprli, sestavili smo povolilno koalicijo. Ponosen sem na skupno prehojeno pot. V Celju se je v 18 letih veliko spremenilo, rešili smo vse komunalne probleme, uredili življenje v Celju. Zato sva tudi na volitvah izboljševala rezultat, vsaka širi leta sva bila močnejša, zdaj ima SLS devet od 33 mestnih svetnikov. S Šrotom danes, tako kot ves čas v preteklosti, dobro timsko delava.

Na mestni občini sem pooblaščenec župana za finance, okolje in prostor.

In vztrajate na tej funkciji, čeprav je Šrot zapustil SLS.

Ob njegovem izstopu sva se pogovorila. Želel si je vrnitve Franca Kanglerja, nekdanjega mariborskega župana, v SLS, s čimer se nisem mogel strinjati. Kljub tedanjemu nesoglasju normalno sodelujeva. Kdorkoli govori, da se ne razumeva, laže. Šrota prav tako ni bilo na ustanovitev Kanglerjeve Nove ljudske stranke v Maribor.

Pravite, da Podobnik nima več moči v stranki, sicer bi bil predsednik. Zakaj se potem toliko ukvarjate z njim?

Saj se ne. Mi smo svoje povedali. Odločil sem se, da bom snel mlinski kamen z vratu SLS. Dovolj je igranja v Podobnikovem peskovniku. O njegovi usodi v stranki bo odločil izvršilni odbor njegovega matičnega občinskega odbora, ki je avtonomen. Bodo pa zagotovo pretehtali dokazi, to verjamem. Javno sem povedal tudi, kako je Podobnik odtujil denar SLS.

Gre za 312 evrov?

Gre za banalno zgodbo. Denar je kasneje vrnil, a je šlo za nesprejemljivo dejanje.

Kakšen pa je vaš odnos z Janšo?

Vedno je bil korekten. O temi migrantske krize smo naredili skupno okroglo mizo, tudi kakšno skupno izjavo smo dali. Na pripravah na proslavo ob 25-letnici samostojnosti smo si povedali nekaj diametralno različnih stališč o političnih razmerah na desni. Z modelom satelitskih strank se ne strinjam. Janši sem rekel, da bomo trije iz desnega pola prišli v parlament, od pet do šest odstotkov glasov pa bomo zaradi satelitov vrgli v smeti.

Potem je Janša v intervjuju za Reporter dejal, da v SLS in NSi ne zmoremo kritičnega premisleka o svoji poti, zato je potrebno, da se zgodi Franc Kangler, Aleš Primc in še kdo. S tem se je neposredno in nekorektno vmešal v notranje zadeve drugih strank. Takrat smo v SLS odpovedali sodelovanje, to so nato naredili tudi Ljudmila Novak, Ivan Oman, Lojze Peterle in niti nadškof Zore ni šel v zvezi s tem zmolit očenaša.

Če predvidevam, kaj se dela na desni, lahko povem, da ni pomembno, kdo vse bo še zraven, pomembno bo preživetje enega. V tem ne vidim ne pluralnosti političnega prostora ne rešitve za Slovenijo.

SLS je samostojna stranka, želi si desnosredinske vlade, v kateri bi bili dobri gospodarji. Končno bi morali začeti ustvarjati, ne samo trošiti in se zadolževati.

Ne verjamete v idejo Demos 2.0?

Ne. Ta bi se lahko oblikovala v preteklosti, če bi bili odnosi korektni in bi se nekatere stvari v razmišljanju nekaterih v tej državi spremenile.

Kdo so danes politični zavezniki stranke SLS? NSi?

Z NSi imamo prijetne in dobre izkušnje. Skupaj smo nastopili na evropskih volitvah in dosegli odličen rezultat. Odprti pa smo za dialog z vsemi, ker nikoli ne moreš reči nikoli. Sem pa realist in vem, kaj je možno in kaj ni. Do zdaj sem s svojimi potezami nekajkrat pokazal, da se ne grem kravjih kupčij. Naša stranka je zazrta v prihodnost, in ne v preteklost. Ne zanimajo nas ideološke teme, temveč preživetje in zadovoljstvo ljudi.

Želim si, da se pogovarjamo z rokami na mizi, ne pod mizo. Zadnje je stranko v preteklosti veliko stalo.

Vam je žal, da glede Kanglerjeve ponovne vključitve v stranko niste poslušali Šrota?

Nikakor. Vse je treba dati v kontekst nekega časa. Glede Kanglerja so se v nekem trenutku in kontekstu tistega časa tako odločili. Stranka nikakor ne more biti ujetnica enega človeka. Niti zdaj ne. Kanglerju želim, da se mu vse dobro izide, si pa za državljane Slovenije ne želim koncepta mariborskih radarjev. Sicer pa z njim nisem govoril, odkar sem postal predsednik.

Kanglerja niste sprejeli nazaj v stranko, Petra Vriska ste.

Pred kongresom leta 2014 smo sestavili skupino, član katere je bil tudi Marjan Podobnik, ki je analizirala, zakaj smo na zadnjih volitvah izpadli iz parlamenta. Obstajajo zanimivi zapisniki pogovorov v skupini, pri delu katere nisem sodeloval. Razpravljali so o ljudeh, ki se jih želi povabiti nazaj v stranko. Po mojih informacijah si je tudi Marjan Podobnik želel, da se Vrisk vrne v SLS, zdaj pa pravi, da je udbomafija. Vriska so izključili le zaradi časopisnih zgodb.

Očitali so mu, da ima kot predsednik kmetijsko-gozdarske zbornice visoko plačo, tako kot nekateri drugi vodilni, kar da je sporno glede na slabe razmere v slovenskem kmetijstvu.

Ob svoji izvolitvi sem članom izvršilnega odbora SLS pa tudi članom na obiskih po občinskih odborih rekel, da moramo, če želimo karkoli narediti, stopiti korak nazaj, končati notranja preigravanja, voz usmeriti v isto smer, šele nato bomo lahko naredili dva koraka naprej. To je podstat SLS, ki ni samo stranka kmetov, ampak stranka podeželja, mest, urbanih središč. Zato sem, ker, kot rečeno, nikogar ni motilo, povabil Vriska, da se vrne v stranko. Na prvi seji izvršilnega odbora sem ga predlagal za enega od sedmih vabljenih članov izvršilnega odbora stranke.

Koga so takrat še želeli povabiti v stranko? Govorili ste v množini. Kanglerja?

Lahko, da tudi Kanglerja, ampak ne me držati za besedo, ker nisem bil del te skupine, zagotovo pa 35 nekdanjih članov, ki so bili pozvani k odstopu s funkcije po predzadnjih volitvah na kmetijsko-gozdarski zbornici. In pa Andreja Fabjana, ki je bil že na zadnjih lokalnih volitvah kandidat za župana SLS. Zmanjkalo mu je zelo malo, da bi postal župan.

Koliko članov je stranka poleg Vriska in Kanglerja še izključila in koliko od teh jih je vključila nazaj?

Natančnih podatkov nimam. Lani, ko sem bil na kmetijskem sejmu Agra, sem se pogovarjal z ljudmi in jim povedal, da so dobrodošli v stranki. Ljudje so bili zelo pozitivni. Trend vstopa v SLS je naraščajoč, všečkanje strani na facebooku se je skoraj podvojilo. Ne morem dovoliti, da nekateri ne spoštujejo etičnega kodeksa in statuta ter razmerij v stranki.

Kaj je glavni cilj stranke – lokalne, parlamentarne ali evropske volitve?

Najprej pridejo na vrsto parlamentarne volitve, na katerih pričakujte prijetno presenečenje. Od 60 do 70 odstotkov ljudi je neopredeljenih, od 200.000 do 300.000 je novih, mladih volivcev, ki niso obremenjeni s preteklostjo, s katero se nekateri v tej državi ves čas ukvarjajo. Po mojem mnenju ni primerno, da se s tem ukvarjamo še naslednjih 25 let. To ni vizija SLS, čeprav bi si nekateri želeli, da bi to bila.

Boste odstopili z mesta predsednika, če stranka ne bo prestopila parlamentarnega praga?

To se razume. Toda o tem niti ne razmišljam, stranka bo v parlamentu.

Kakšne so vaše politične ambicije? Si sploh želite biti poslanec?

Sam si bolj želim kakšno izvršilno funkcijo.

Želite si torej ministrski položaj?

SLS lahko glede na nove okoliščine, brez mlinskega kamna na vratu, morda dobi tudi prvo mesto v izvršilni oblasti.

Mesto premiera?

Ali predsednika stranke ali kot sposoben kandidat, v katerega verjame SLS.

Napovedujete zmago na naslednjih volitvah?

Tega nisem rekel.

Po kakšnem ključu pa bi stranki potem pripadal položaj premiera?

Trdim, da bodo naslednje volitve po vsej verjetnosti izjemno zanimive. Zanimive bodo zato, ker se veliko dogaja na desnici in ker se še več dogaja na levici. Dejstvo je, da bodo te volitve lahko volitve presenečenj, ne volitve instantnih strank, ampak profiliranih strank, ki so že kaj naredile in imajo močno bazo ter v ozadju kadrovski potencial.

Kje je, ne glede na javnomnenjske ankete, zapisano, da bo na desni strani vedno eden in isti prvi?

Sedanje javnomnenjske ankete napovedujejo zmago SDS. Marjan Podobnik morda zato sklepa kompromise z Janezom Janšo in snuje koalicijo SDS-SLS, vi pa verjamete, da vam lahko uspe brez SDS.

Prav gotovo, a ne prehitevajmo. Podobnik se z delovanjem v ozadju poskuša, nerealno, nekomu prikupiti.

Osredotočimo se na vas in stranko SLS.

Nisem prepotenten, pustim pa času čas. Pri meni so se kocke vedno počasi zlagale. Mogoče se bodo zložile zdaj, mogoče kasneje.

Se vidite v koaliciji z SDS? Se to zdi zdaj – do volitev, če ne bo predčasnih, je sicer še dve leti – edina opcija, da postanete del izvršilne oblasti?

Zakaj pa edina opcija?

Pogovarjamo se o sedanjih javnomnenjskih raziskavah.

Že se je zgodilo, da so vlado sestavljali tisti, ki niso zmagali na volitvah.

Ne vemo, kaj se bo na volitvah zgodilo. Morda se bo na desni podpora povečala NSi, morda kakšni kombinaciji.

Ali to pomeni, da bomo na volitvah videli SLS + NSi?

Ničesar ne izključujem. Kot sem rekel, smo v SLS odprti za sodelovanje pod pogojem iskrenih in jasnih namenov ter skupnih ciljev.

Upate pa na poslanski mandat?

Seveda grem na volitve. Kot predsednik stranke ne moreš mimo tega, da ne bi šel na volitve.

Če boste izvoljeni, se boste odpovedali drugim funkcijam, ki jih imate in s poslansko niso združljive?

To moraš vedno narediti.

Ne boste šli na parlamentarne volitve s figo v žepu?

Nikakor. Nekateri so zamerili Francu Bogoviču, ki je kot sveže izvoljeni evropski poslanec nato kandidiral še na državnozborskih volitvah, tega jaz ne bom naredil. Ne bom prejudiciral, kako se bodo na volitvah stvari odvile. O tem se bom raje pogovarjal, ko bo čas za to. Koalicije se bodo sklepale po volitvah. Če se bo ocenilo, da je treba kaj narediti že prej, bomo to naredili. Sam imam strateško premišljenih kar nekaj zadev.

Kakšen namig?

O tem vam še ne morem govoriti.

Ste predsednik stranke, direktor občinske družbe za ravnanjem z odpadki Simbio, pooblaščenec celjskega župana Bojana Šrota, predsednik dveh nadzornih svetov, član upravnega odbora Visoke šole za proizvodno inženirstvo. Kako vam uspe odgovorno opravljati vse funkcije?

Delamo dobro, ker znam delati timsko, znam vključevati ljudi. Vsak doda kamenček v mozaiku.

Je SLS sredinska stranka?

Da, sredinsko desna.

Na začetku mandata ste napovedali, da bo stranka SLS pod vašim vodstvom vodila sredinsko politiko, danes nekateri označujejo stranko SLS za desno. Tja vas uvršča tudi odziv na migrantsko politiko.

To je samo en segment. Politika SLS je v povezavi z migranti domoljubna. Angela Merkel je nasedla kapitalu in destabilizirala Evropo. Priča bomo novemu begunskemu in migrantskemu valu. Žalosten sem, da milijon migrantov destabilizira vso Evropo.

Migranti so krivi za destabilizacijo Evrope?

Neodzivnost, nepripravljenost, okorelost evropskih institucij, da bi odgovorile na to, kar se je zgodilo. Angela Merkel bi morala migrante, ki jih je vabila v Nemčijo, z letali voziti k sebi domov, da ne bi ljudje umirali po poti in da bi bila njihova izkušnja na poti humana. Ocena je, da so tihotapci zaslužili od štiri do pet milijard evrov. Evropske institucije potrebujejo reformo, del skupne policije, vojske, obalne straže, kar se zdaj dogaja. S tem bi lahko že takrat ustavili tihotapce že na afriških obalah.

Če bi imeli organiziran koridor, jih na poti ne bi izkoriščali tihotapci in drugi, ki v beguncih vidijo možnost za dodaten zaslužek.

Morali bi zavarovati evropske meje. Pustili smo se destabilizirati in kaže, da se bomo pustili še bolj. Evropa na koncu ne bo več tista, v katero smo vsi verjeli. Namesto zavarovanja evropskih meja smo postavili notranje meje, ki nas ekonomsko izčrpavajo. Na kongresu Evropske ljudske stranke, kamor je šla SLS z deklaracijo, sem Josephu Daulu, predsedniku Evropske ljudske stranke, povedal, da so problem evropske institucije, ki potrebujejo od tri do štiri mesece, da sploh ugotovijo, kaj se dogaja. Preden se kolesje zavrti, se v realnosti zgodi marsikaj. Že takrat smo predlagali, da se zadeve uredijo v regiji, da je potrebna svetovna mirovna konferenca, da je treba narediti red in ljudem omogočiti, da tam živijo.

Vaši argumenti proti sprejetju beguncev so bili, da ti prinašajo nove bolezni, da ogrožajo slovensko premoženje in da val prebežnikov presega naše zmožnosti. Po zadnjih podatkih je prošnjo za mednarodno zaščito oddalo 578 posameznikov, status so priznali 58. Ali 58 beguncev predstavlja nevarnost za Slovenijo, domoljubje?

Oseminpetdeset beguncev ne predstavlja nevarnosti, toda tukaj so bile v igri večje številke. Lahko bi se zgodil povratni val, ko bi se k nam iz Nemčije vrnili pri nas registrirani migranti. In ta zgodba še ni končana. Begunec se ustavi v prvi varni državi in dolžnost je, da zanj poskrbimo. To je že naša krščanska dolžnost. Sam ločujem begunsko in migrantsko krizo. Beguncem, ženskam, otrokom je treba pomagati. Ampak v Evropi smo bili priča valu ekonomskih migrantov, česar si ne bi smeli dovoliti.

Je Slovenija mafijska država?

To je povedal predsednik vlade. Upam, da ni.