Tiskane izdaje
Ljubljana – Interpretacije zakonskih podlag za izplačevanje dodatka za stalno pripravljenost so bile po besedah ljubljanskega rektorja različne. Ker so očitno spraševali napačne, pozabili pa na uradno komisijo na ministrstvu za javno upravo, ki obstaja prav zato, da razlaga kolektivno pogodbo.
Tudi drugi deli javnega sektorja komisijo za razlago kolektivne pogodbe redko kaj vprašajo. Lani so jo le trije, med njimi, tako kot tudi zadnja leta, ni bilo nikogar iz univerze. Tiste univerze, na kateri si je devet fakultet po zbranih podatkih izplačalo več kot 1,6 milijona evrov dodatka. Od tega več kot polovico, 851.000 evrov, ekonomska fakulteta, sledi ji fakulteta za družbene vede s 450.000 evri.
Afera z dodatki razkriva tudi nerazumevanje nadzorstvenih funkcij. Kako naj bi potekal nadzor univerz in njenih članic, je na papirju zelo jasno. Dekani so odgovorni za zakonito delovanje fakultete, rektor za zakonito delovanje univerze, zadnjo besedo pri vseh ključnih dokumentih in odločitvah pa ima upravni odbor. Poleg tega morajo univerzo skladno z zakonom nadzirati različna ministrstva – ključno je ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Predsednik upravnega odbora ljubljanske univerze je bil od aprila 2009, ko so prve fakultete že začele izplačevanje dodatka, prav Dušan Mramor. Tako je skupaj s preostalimi osmimi člani štiri leta nadziral odločitve dekanov vseh fakultet, torej tudi sebe. Ves ta čas je bil dekan ekonomske fakultete, torej tistega visokošolskega zavoda, ki je izplačevanje dodatka začel prvi. Ali ne gre za morebitno navzkrižje interesov? Bi moralo biti število mandatov članov upravnega odbora omejeno?
Sedanji predsednik Janez Hribar je njegov član že vse od leta 2005. Tretji mandat, drugi v vlogi predsednika, mu bo potekel leta 2017. »Večnih mandatov v normalnih demokracijah ni,« je jasen nekdanji predsednik računskega sodišča Igor Šoltes.
Tekavčičeva nadzornica
Več preberite v jutrišnjih Ozadjih.
