Naoljeni stroj za delitev služb

Zdravnico, ki se ji je na pediatrični kliniki iztekla pogodba o zaposlitvi za določen čas, so brez objave javnega razpisa zaposlili za nedoločen čas. Praksa, opisana v anonimki o kadrovsko-finančni korupciji v UKC Ljubljana, se torej nadaljuje.

V anonimki, ki je pred časom zakrožila v javnosti, piše: »Osnovni princip zaposlovanja v UKC Ljubljana je zaposliti 'svojega' za določen čas (nadomeščanje daljše bolniške, porodniške ...), nato pa po preteku določenega časa zaposlenega preprosto pozabijo opozoriti, da se je pogodba o zaposlitvi iztekla, in naslednji dan je po zakonu dotični avtomatično zaposlen za nedoločen čas.«

V kliničnem centru priznavajo, da je na opisani način pri njih dobilo zaposlitev kar nekaj ljudi: »Od leta 2011 je bilo transformacij zaposlitev v nedoločen čas 28, od tega sedem zdravnikov, trinajst delavcev s področja zdravstvene nege, pet zdravstvenih administratork in trije nezdravstveni delavci.« Med zadnjimi so bili Uroš Smiljić, skladiščnik, ki ga sumijo preprodaje čakalnih vrst, pa fotografinja in pisarniška referentka, ki je najprej nadomeščala delavko na bolniškem dopustu, potem pa se je po pojasnilih kliničnega centra tako izkazala, da so jo vzeli za nedoločen čas. V številke je zajeta še strokovna sodelavka, ki je nadomeščala začasno odsotno sodelavko na porodniškem dopustu, nato so jo »zaradi povečanja obsega dela in prevzetih nalog«, kot pravijo v UKC, zaposlili za nedoločen čas. Od omenjenih osemindvajsetih oseb jih je po tej poti kar pet dobilo službo na pediatrični kliniki. V četrtek, prvega decembra, pa se jim je pridružila še ena zdravnica.

Brez razpisa

V eni od tamkajšnjih služb je delovno razmerje za nedoločen čas sklenila specialistka pediatrije. Ta je najprej osem mesecev nadomeščala zdravnika, ki je odšel v tujino, potem so jo zaposlili še za določen čas petih dni (od 16. do 21. novembra) oziroma za čas, ko se je imel odsotni zdravnik pravico vrniti na delo (po izteku razlogov za suspenz pogodbe o zaposlitvi). Po preteku petdnevnega obdobja je na to niso opozorili in jo kljub temu predvideli za delo. Zakon o delovnih razmerjih pa je jasen. Če delavec ostane na delu tudi po preteku časa, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, se šteje, da je sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas. In tako je ta pediatrinja pristala in ostala na pediatrični kliniki. Za zaposlitev se ji ni bilo treba potegovati na nobenem razpisu.

Pri sklepanju pogodb za nadomeščanje začasno odsotnega delavca razpisa za prosto delovno mesto namreč ni treba objaviti, kar pa ne velja pri zaposlitvi za nedoločen čas. A temu so se z opisano prakso v največji javni zdravstveni ustanovi v Ljubljani premeteno izognili. Naj pri tem navedemo, da je bilo konec oktobra v evidenci brezposelnih prijavljenih 164 doktorjev medicine, od tega približno desetina specialistov. Na zavodu podatka o tem, koliko med njimi je specialistov pediatrov, nimajo, medtem ko smo na zdravniški zbornici izvedeli, da je bil konec septembra na Ravnah na Koroškem nezaposlen en pediater.

Posredovanje za zaposlitev

Vrnimo se k zaposlitvi zdravnice na pediatriji. Strokovni direktor pediatrične klinike Rajko Kenda, tudi v. d. vodje službe za kardiologijo, je bil po 19. novembru odsoten, 22. novembra pa so iz njegovega tajništva v kadrovsko službo poslali sporočilo s predlogom za uvedbo postopka izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi odsotnega zdravnika in obenem zaprosili, da se zdravnici, ki ga je nadomeščala, pripravi pogodba za nedoločen čas. Kadrovica jim je odgovorila, da zdravnica od tega dne dalje nima podlage za delo na kliniki, ker pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas ni podpisalo vodstvo kliničnega centra in odhod zdravnika še ni realiziran. Na to opozorilo se je v dobre pol ure odzvala Biserka Marolt Meden, poslovna direktorica pediatrične klinike. Ponovno je prosila, da se delovno razmerje zdravnice spremeni v táko za nedoločen čas, ker je bila za ta dan razpisana na urniku in je prišla v službo. Marolt Medenova, po izobrazbi sicer sociologinja, je v svoji prošnji sklenila, da brez nje delo ne bo nemoteno, varno in kakovostno teklo.

Te trditve nekateri od zdravnikov, ki se spoznajo na kakovostno in varno delo v kolektivu, kamor je bila zdravnica dodeljena, ne bi podpisali. Ko je Kenda na začetku oktobra dva od njih spraševal, kaj menita o morebitni zaposlitvi zdravnice po izteku njene pogodbe, sta oba izrazila resne pomisleke. Neuradno naj bi jima zagotovil, da na oddelek ne bo sprejet nihče, s komer se v ekipi ne bi strinjali. Ker je po prošnji poslovne direktorice vse kazalo, da se bo zgodilo prav to, sta na dogajanje opozorila Andraža Kopača, generalnega direktorja kliničnega centra. Ta jima na pismo ni odgovoril, ga je pa bržkone toliko vznemirilo, da je s podpisom zdravničine pogodbe očitno čakal.

Za nedoločen čas so jo zaposlili šele deveti dan po prvi prošnji Marolt Medenove oziroma tretji dan po drugi prošnji, poslani 28. novembra. V njej je poslovna direktorica poudarila, da se s tem, ko zdravnici ne podpišejo pogodbe, podaljšuje še eno nelegitimno stanje, pri čemer je sama že podprla predlog zaposlitve za nedoločen čas, ki ga je podpisal Kenda. Da, isti Kenda, ki je zdravnikoma obljubil, da v majhni ekipi ne bo zaposlitev, s katerimi se ne bi vsi strinjali, saj si sicer dela ne zna predstavljati, je torej kljub pomislekom predlagal zdravničino zaposlitev. V času, ko je postopek tekel, pa je bil odsoten – vrnil se bo šele po 12. decembru, ko se bodo strasti morda že malo umirile.

Prav on bi tudi moral razložiti, zakaj ni zdravnice pravočasno obvestil, da se ji je izteklo delovno razmerje za določen čas. Kadrovska služba pošlje obvestilo o prenehanju pogodbe predstojniku oziroma vodji enote. Prejeti ga je torej moral Kenda. Zakaj ni ukrepal? Zakaj se ni z vsemi štirimi zavzel za objavo razpisa? Zdravnik, ki je odšel v tujino, je že avgusta odgovorne obvestil, da je s tujo ustanovo podpisal pogodbo in da se ne namerava vrniti, torej so imeli za iskanje njegovega naslednika z razpisom dovolj časa. A so raje čakali na dan, ko je bil kader, ki ga je po vsem sodeč želel Kenda, prepeljan na varno – v zaposlitev za nedoločen čas.

Kenda sicer lahko reče, da razpisa niso mogli izvesti, ker bi si zdravnik, ki je odšel, lahko premislil in se vrnil. Toda zakaj ga niso objavili po tistem, ko so zanj predlagali izredno odpoved, temveč so raje zaposlili omenjeno zdravnico? V času, ko bi razpis potekal, pa bi za določen čas, zaradi povečanega obsega dela, na delo vzeli nekoga drugega. Zdravnica, ki so jo prejšnji teden sprejeli v službo, bi na razpisu vsekakor lahko tudi zmagala. In le tako bi bila z njene zaposlitve odstranjena vsaka senca dvoma o morebitni zlorabi položaja vodilnih.

Slišati je, da naj bi za pomoč pri reševanju situacije, ko je postalo prevroče, poslovna direktorica prosila predsednika sveta UKC Tomaža Glažarja. Kopač naj bi zaposlitev menda podpisal šele po njegovem posredovanju. Glažar nam je potrdil, da sta z Medenovo pred nedavnim res govorila. Konkretne zadeve se ni spomnil, dejal je le, da sta se v pogovoru dotaknila več zadev, denimo odnosov na pediatrični kliniki, omenjena je bila tudi Kopačeva neodzivnost v zvezi s problemi. Pojasnil je, da je Kopaču navedbe Marolt Medenove omenil v smislu prošnje, da naj kot direktor poskuša zadeve urediti. Da bi nanj vplival glede konkretne zadeve in konkretne zaposlitve, pa je ostro zanikal. »Na mene kot predsednika sveta zavoda se obračajo mnogi, a so moje pristojnosti jasne,« je povedal. Kaj je torej prepričalo Kopača v podpis? Morda tožba, ki bi jim grozila, če zdravnice ne bi zaposlili.

Neuslišano moledovanje za kader

Če potegnemo vzporednice z zaposlovanjem na nevrološki kliniki, ugotovimo, da bi, če bi znala na opisani način zakon prelisičiti Bojana Žvan, tedanja predstojnica oddelka za vaskularno nevrologijo in intenzivno nevrološko terapijo, manjkajoče specialiste dobila veliko prej, preden se je zgodila afera s kalijem. Nedavno smo namreč pisali, kako je Žvanova odgovorne leta 2014 prosila za nadomestitev dveh specialistk, ki sta odšli. Prvo, ki je zapustila oddelek februarja 2014, so tako nadomestili po letu in pol, drugo, ki je odšla septembra 2014, pa šele po dveh. Prek razpisov! Ampak to je že druga zgodba z drugačnim ozadjem. Takim, ki priča o tem, da so kvoto zdravnikov, ki bi jih moral dobiti njen oddelek, verjetno porabili na kakšnem drugem.

Na inšpektoratu za delo so konec oktobra zagotovili, da bodo opravili ponovni nadzor v UKC Ljubljana, kar zadeva navedbe iz anonimke o spornem zaposlovanju. So že kaj odkrili? Pravijo, da nadzor poteka. Pri tem velja poudariti, da večina prekrškov po dveh letih zastara, toda pri transformaciji zaposlitve iz določenega v nedoločen čas po našem mnenju sploh ne gre za kršitev, temveč prefinjeno izigravanje delovnopravne zakonodaje. Ta je bila napisana z namenom, da bi zaščitila prekarne delavce, ki so jih delodajalci z več zaporednimi zaposlitvami za določen čas leta in leta izkoriščali, v UKC pa so to nekateri obrnili v svoj prid. Do kruha so spravili marsikoga, ki njihove 'dobrote' ne bo pozabil. Se take usluge plačajo? Z lojalnostjo zagotovo.