Tiskane izdaje
Kaj: nagradi DNS za panamske dokumente in razkritje afere Dodatki
Kje: svet, Slovenija
Kdaj: leta 2016
Kdo: uredništvo Ozadij
Delo je v petek prejelo dve nagradi čuvaj/W
Afera Dodatki
Lani konec novembra smo v Ozadjih objavili prvi članek o izplačevanju dodatka za stalno pripravljenost. Natanko leto dni pozneje vemo, da so kriminalisti svoje delo v treh četrtinah končali in na pristojno tožilstvo kazensko ovadili 15 zaposlenih na fakultetah ljubljanske univerze. Obstaja namreč utemeljen sum, da so ti storili 60 kaznivih dejanj, očitajo jim zlorabo uradnega položaja ali uradnih pravic. Za štiri od njih – tudi proti Metki Tekavčič in Dušanu Mramorju, sedanji dekanji in nekdanjemu dekanu ekonomske fakultete, kjer so si izplačali daleč največ dodatka – so bile ovadbe na specializirano državno tožilstvo poslane že oktobra. »V zadevi trenutno potekajo zaslišanja,« so nam sporočili s specializiranega državnega tožilstva.
Poleg tega Univerza v Ljubljani še vedno ni vrnila v proračun 781.000 evrov, kar je od nje zahtevalo ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport z Majo Makovec Brenčič na čelu. Univerza za izplačevanje dodatka namreč ni imela pravne podlage, torej je javna sredstva porabljala nenamensko. Ker sklepa o vračilu vseh nenamenskih sredstev ni spoštovala, je ministrstvo od državnega pravobranilstva zahtevalo, da jih izterja po sodni poti. Primer je v drugi fazi triaže na ljubljanskem okrožnem sodišče, pričakovati je, so nam sporočili, »da bo zadeva sodniku v neposredno reševanje dodeljena najkasneje januarja 2017, ko je treba razpisati glavno obravnavo in izvesti dokazni postopek«.
Je pa že končan notranji nadzor na ministrstvu za javno upravo, ki ga je zahtevala ekonomska fakulteta. Iz sklepnega poročila, ki smo ga dobili v skladu z zakonom o dostopu do informacij javnega značaja, je razvidno, da so bili vsi očitki dekanje fakultete neutemeljeni.
Panamski dokumenti
Panamski dokumenti so bili največji novinarski raziskovalni projekt v zgodovini. V njem je skupaj z več kot sto drugimi novinarskimi organizacijami sodelovalo tudi Delo. Razkrili smo družbe in dejavnosti, ki so jih v davčnih oazah izvajali javni uslužbenci, častna konzula Slovenije v Luksemburgu in Liechtensteinu Franc Zlatko Dreu in Donat P. Marxer, »kralj steroidov« Mihael Karner, nekateri podjetniki, kot je Sergej Racman, prijatelji Boška Šrota, avtomehanik, ki kupuje in prodaja zlato, športnika Dejan Zavec in Uroš Slokar ...
Po objavi dokumentov panamske družbe za registracijo podjetij v davčnih oazah Mossack Fonseca je problematika davčnih oaz ponovno prišla na dnevni red evropskih in tudi slovenskih odločevalcev. Dva meseca po razkritju je častni konzul Dreu podal odstopno izjavo, razrešitev Marxerja pa je predlagalo zunanje ministrstvo. Finančna uprava je na podlagi Delovih razkritij panamskih dokumentov uvedla nekatere postopke. Objavljene informacije so analizirali, jih povezali s podatki iz svojih podatkovnih baz ter pri tem ovrednotili morebitne kršitve predpisov o obdavčenju in drugih pravil. Delo v zvezi s panamskimi dokumenti na Fursu še vedno poteka. S spremembami zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma se postavlja register dejanskih lastnikov za zagotavljanje preglednosti lastniških struktur poslovnih subjektov, prav tako bo imel po novem večja pooblastila urad za preprečevanje pranja denarja. Slovenske oblasti dobivajo tudi vse večji dostop do podatkov v tujini. Finančna uprava bo, denimo, začela dobivati informacije o stanju na računih, ki jih imajo Slovenci v Avstriji, ki je bila doslej zelo zaprta glede tovrstne izmenjave podatkov.
