Tiskane izdaje
Nedvomno v državnih podjetjih v preteklosti ni bilo vse tako, kot bi moralo biti, in še vedno so marsikje prisotne dvomljive poslovne prakse. V želji po »še več« so bile narejene tudi usodne napake. Nekatere med njimi zdaj obravnavajo tožilstva in sodišča.
Tako je bil, denimo, po letih pravdanja pred kratkim izdan sklep vrhovnega sodišča v tožbi T-2 proti Telekomu, po katerem se reviziji, ki jo je zahteval T-2, proti sodbi višjega sodišča ugodi, sodbi okrožnega in višjega sodišča pa se razveljavita. To pa pomeni, da je primer, ki ga za T-2, kot kaže, uspešno vodi odvetnik Miro Senica in v katerem T-2 od Telekoma zahteva skoraj 130 milijonov evrov visoko odškodnino, po desetih letih ponovno na začetku. Če poenostavimo: Telekom naj bi družbi T-2 do leta 2005 preprečeval vstop na trg tehnologije zelo hitrega prenosa podatkov, zaradi česar T-2 ni mogel svojim naročnikom ponuditi boljših naročniških paketov, zato so izgubljali naročnike in utrpeli škodo.
Očiščenje s preteklostjo
Sicer pa so se danes telekomunikacije iz »seksi biznisa«, kar so veljale še pred desetletjem, spremenile v neizprosen konkurenčni boj s padajočimi prihodki, maržami in dobički. Tudi na slovenskem trgu, kjer se s spremenjenimi razmerami uspešno bori tudi nacionalni Telekom pod vodstvom Rudolfa Skobeta, ki je septembra lani dobil svoj drugi mandat za vodenje podjetja. Poleg uspešnega odzivanja na tržni boj je med večjimi zadevami, ki jih je družba naredila v zadnjem obdobju, tudi očiščenje s preteklostjo. Zaradi najrazličnejših odločitev, med katerimi je tudi zgoraj navedena zadeva s T-2, je bilo konec leta 2011 proti Telekomu Slovenije vloženih za kar 650 milijonov evrov tožbenih zahtevkov, tako velika izpostavljenost pa je bila v privatizacijski zgodbi eden izmed ključnih pomislekov njegovih potencialnih kupcev. Danes je tožbenih zahtevkov za 473 milijonov evrov manj. Ob tem je bilo še pred nekaj leti v družbi več kot 2800 zaposlenih, danes jih je približno 500 manj; zgolj leta 2016 so se stroški dela na ravni skupine zmanjšali za 11 odstotkov.
Dejstvo je, da telekomunikacijskim družbam v Evropi prihodki in marže padajo; evropski operaterji rastejo predvsem s prevzemi na azijskem trgu.
Medtem pa je v začetku leta 2016 Telekom Slovenije kot odziv na spremenjene tržne razmere predstavil prenovljeno strategijo transformacije, ki predvideva tudi vstop na nove trge in dejavnosti, ki so s komunikacijami komplementarne, ob hkratnem intenzivnem investiranju v osnovno dejavnost. Vzrok? »Iskanje novih virov prihodkov.
Leta 2016 je podjetje napovedalo nov investicijski cikel, v katerem je v prvem letu investiralo 130 milijonov evrov. Toliko je šlo v razvoj slovenskega trga komunikacij, pretežno v razvoj optike in mobilnega omrežja. Zato je lahko Telekom leta 2016 povečal število širokopasovnih in IPTV-priključkov, medtem ko delež mobilne telefonije v zadnjem obdobju ohranja,« pravi prvi mož Telekoma Skobe. Pri tem je zanimivo, dodaja, da so nacionalni operaterji po Evropi svoj mobilni delež s prihodom konkurence izgubljali neprimerljivo hitreje in da ima Telekom Slovenije med njimi največji tržni delež v Evropi. Pri čemer je v primerjavi z letom prej Telekom Slovenije dosegel rast čistih prihodkov od prodaje (639,5 milijona evrov), Skupina pa EBITDA v višini 199,3 milijona evrov in skoraj 40 milijonov evrov čistega dobička; oboje več, kot so načrtovali. Družba je v zadnjih štirih letih izplačala tudi za več kot 200 milijonov evrov dividend, od katerih jih je slabe tri četrtine prejela država. Ni slabo za podjetje, za katerega je celo predsednik vlade v fazi njegove prodaje zatrjeval, da »mesečno propada«.
Težko bi torej rekli, da Telekom Slovenije ni vse bolj razvojno usmerjen. Pogosto na trgu prvi uvaja tehnološke novosti, ne nazadnje pa kot edini slovenski operater aktivno sodeluje tudi v evropskih projektih, ki so povezani z razvojem pete generacije mobilne tehnologije in raziskavami na področju pametnih omrežjih.
Dolgoročno prostor samo za dva
Na slovenskem trgu tekmuje z globalnimi igralci, ki imajo samo eno strategijo - cenovni pritisk in izkoriščanje sinergij, ki jih dosegajo znotraj svoje globalne mreže. Za potrošnika je to dobro - za vedno manj denarja, ki ga namenja mobilni telefoniji, dobiva vedno več, negotovo pa je, kaj to pomeni za dolgoročni razvoj.
Bodo tuji igralci dolgoročno vlagali v slovenskega uporabnika, tehnološki razvoj omrežij in storitev? Med strokovnjaki prevladuje prepričanje, da je slovenski trg premajhen za tri velike igralce in da bosta dolgoročno obstala le dva. Zmagovalec bo tisti, ki mu bo ob vseh cenovnih pritiskih uspelo poiskati nove vire prihodkov in ustvarjati dovolj velik dobiček, da bo lahko Slovenijo hkrati tehnološko razvijal. Z razvojem pametnih storitev ter s komunikacijo in povezljivostjo med najrazličnejšimi napravami bodo telekomunikacije v prihodnjih letih verjetno spet postale seksi.
