Odgovori Ivanu Simiču o Ivanu Simiču

Novinarka Anuška Delić javno odgovarja Ivanu Simiču – a ni prepričana, kateremu – o zgodbah iz rajskih dokumentov.

pet, 10.11.2017, 06:00

Dobrodošli med Rajskimi dokumenti

Dokumenti, ki so pricurljali v javnost, dajejo izjemen vpogled v temačni svet davčnih utaj. Nemška časopisna hiša Süddeutsche Zeitung je prejela 1,4 TB podatkov, ki jih je delila z ICIJ, pri preiskovanju pa je sodelovala tudi medijska hiša Delo. 13,4 milijona dokumentov obsega 19 davčnih jurisdikcij z vsega sveta in podatke o dveh podjetjih, ki omogočata poslovanje v davčnih oazah, Appleby in Asiaciti Trust.

Družba Appleby, ustanovljena leta 1897, je del že dobro znanega začaranega kroga davčnih oaz. Povezuje vodilne odvetniške družbe, ki poslujejo v davčnih oazah.

V nasprotju z družbo Mossack Fonseca - rdečo nitjo, ki je povezovala panamske dokumente - je Appleby podjetje, ki sodeluje predvsem s superbogatimi in največjimi multinacionalkami. Podjetje zlasti načrtuje in gradi kompleksne korporacijske mreže, da bi izkoristila vrzeli v mednarodnih zakonih in omogočila izogibanje plačevanju davkov.

Appleby najprej ustvari več slamnatih podjetij in jih registrira kot pravne subjekte, čeprav dejansko niso dejavni.
Potem pa globoko pod površjem ustanovi sklad in druge zapletene strukture, značilne za davčne oaze, da bi popolnoma nekaznovano skrili ali premaknili pravo premoženje in ustvarili dobiček.

Tako milijarderji in multinacionalke, zahvaljujoč zgolj pravnim luknjam in usmerjanju odvetnikov družbe Appleby, zmanjšujejo svoja davčna bremena.

Po tem vijugastem popotovanju v globinah mednarodnega davčnega sistema se naposled denar nedotaknjen vrne v žepe najpremožnejših.

Preberite še:

* Podjetja v lasti Kremlja povezana z naložbami v Twitter in Facebook

* Za pomembneže zakoni ne veljajo

* Premier Justin Trudeau govori eno, dela drugo

* Appleby, pisarna, podobna pošasti

* Ross ima koristi od povezav s Putinovim ožjim krogom


Vsi izsledki raziskave so na voljo na tej povezavi.

Odgovorni urednik revije Denar Ivan Simič je včeraj na novinarko Dela Anuško Delić naslovil vprašanja v zvezi s pojavljanjem nekdanjega direktorja davčne uprave, sicer pa davčnega svetovalca Ivana Simiča v zgodbah iz rajskih dokumentov. Ker meni, da bodo odgovori zanimali tudi bralce Dela, mu odgovarja javno. Ob tem je dodala, da ni prepričana, ali je odgovorila pravemu Ivanu Simiču, čeprav vse okoliščine kažejo, da gre za istega človeka.

Besedilo v ležečem tisku so odgovori Anuške Delić na vprašanja Ivana Simiča (v krepkem tisku).

***

Rajski dokumenti so zanimivo odkritje, ki javnosti prinaša zanimivo branje, sploh ob odkrivanju imen Slovencev. V reviji Denar smo se odločili, da v zvezi s tem odkritjem ugotovimo morebitno oškodovanje državnega proračuna oziroma da ugotovimo, katere davke bi lahko Slovenci utajili. Zato vas prosimo, da nam odgovorite na spodnja vprašanja, ki smo jih pripravili na podlagi naših dosedanjih informacij in izkušenj, sploh s Panamskimi dokumenti, ter informacijah, ki smo jih pridobili od naših virov. Tako potrebujemo odgovore na naslednja vprašanja:

1. V ponedeljkovem časopisu Delo, to je dne 6. 11. 2017, ste navedli, da ste Ivana Simiča, nekdanjega direktorja Dursa, našli v rajskih dokumentih. To informacijo je prevzela velika večina slovenskih medijev. Prosimo vas, da nam posredujete dokaz za to trditev, kajti po naših informacijah, tudi na podlagi vedenja naših virov znotraj Dela, ta dokument ne obstaja. To pomeni, da Ivan Simič, nekdanji direktor Dursa, ni bil najden med rajskimi dokumenti.


Iz vprašanj ni mogoče razumeti, ali so jih zastavili Ivan Simič, odgovorni urednik revije Denar, ali Ivan Simič, davkoplačevalec, ali Ivan Simič, nekdanji direktor davčne uprave, vendar bom poskusila zadovoljiti vse tri.

Trditev Ivana Simiča, da smo v članku 6. novembra navedli, da smo »Ivana Simiča, nekdanjega direktorja Dursa, našli v rajskih dokumentih«, ne drži. V članku z naslovom Za Ciper kliči Ivana Simiča smo zapisali: »Vse podrobnosti Simičevega poslovanja v davčni oazi so se razkrile, ko smo začeli kopati po malteškem registru za podatki, ki smo jih pridobili v okviru svetovnega preiskovalnega novinarskega projekta Rajski dokumenti.«

V Temi dneva z naslovom Šele dobro smo začeli, ki je bila istega dne objavljena na naslovnici Dela, pa smo zapisali: »Prav sledi s tega otoka [Malta] so nas vodile na Ciper, kjer smo odkrili podjetje, ki se ukvarja z ustanavljanjem in upravljanjem gospodarskih družb, a – zgolj na papirju – vodi sumljivo majhno število pravnih subjektov. Ugotovili smo, da je velika večina teh povezana s Slovenci in da obstaja med njimi ena stična točka: nekdanji generalni direktor davčne uprave Ivan Simič.«

Vem, da je Ivan Simič ta komentar prebral, saj mi je kolega Florjan Zupan dejal, da mu je Simič citiral stavek iz njega.

Ker smo v vprašanju Ivana Simiča o Ivanu Simiču zaznali, da ga zanima, kako poteka preiskovalno novinarsko delo, mu to dodatno pojasnjujem. V malteškem poslovnem registru sem našla podjetja, povezana s 70 Slovenci in Slovenkami. Ker sem partnerka preiskovalno-novinarske mreže OCCRP (Organized Crime and Corruption Reporting Project), ki ima dostop do svetovne baze poslovnih podatkov Orbis, do katere sama nimam dostopa, sem jih prosila za pomoč. OCCRP ima center za pomoč Investigative Dashboard, prek katerega nam zagotavlja pomoč pri preiskovanju, kadar jo potrebujemo. Tudi OCCRP je bil partner projekta Rajski dokumenti.

Poslala sem jim seznam skupaj skoraj 100 podjetij, ki so jih njihovi preiskovalci vnesli v Orbis, da bi preverili, ali imajo po svetu kakšne hčerinske družbe. V takšnih primerih mi ponavadi pošljejo še zadetke za družbenike podjetij, ki me zanimajo. Eno izmed podjetij, ki me je zanimalo, je bilo Mango Limited z Malte, katerega družbenika sta Slovenec Marko Keber in podjetje s Cipra Myhold Holdings Limited. Edina družbenica tega ciprskega podjetja je družba M.E. Nominees Limited s Cipra.

Izpis iz Orbisa je pokazal, da ima podjetje M.E. Nominees Limited trenutno zgolj 14 hčerinskih podjetij, kar je za družbo, ki se ukvarja z ustanavljanjem in upravljanjem družb, po mojih izkušnjah sumljivo malo. Ena izmed teh je bila Rathngovia Holdings Limited, za katero je 31. 12. 2010 matično številko pridobil prav Ivan Simič, kar potrjuje javno dostopna evidenca Ajpesa. O njegovem sodelovanju s tem podjetjem pa je pred kratkim pisal tudi portal podcrto.si. Pojasnilo, da družbo Rathngovia v Sloveniji zastopa Ivan Simič, je portalu poslal prav Ivan Simič.

Vse to je bilo v povezavi, da se Simič ukvarja z davčnim svetovanjem in je bil ne samo prvi mož slovenske davkarije, temveč tudi srbske, dovolj zanimivo, da sem preverila še, kakšne povezave imajo preostala podjetja. Ugotovila sem, da je večina povezana s Slovenci in da sta med temi tudi najmanj dva davčna neplačnika. Obstoj javnega interesa je bil tako neizpodbiten.

Kmalu za tem smo na Delu sestavili majhen tim, ki mi je pomagal pri pripravi nekaterih zgodb, ki izvirajo v rajskih dokumentih. Na prvem sestanku sem kolegom pojasnila svoje dotedanje ugotovitve. Prav tako sem jim povedala, da je Ivan Simič po mojem vedenju v sporu z mojim soprogom, zato sem kolega Novico Mihajlovića in Nejca Goleta prosila, da to zgodbo pripravita onadva. Dejala sem, da jima bom pomagala le pri zbiranju dokumentov v poslovnih registrih, kot to pogosto počnem za kogarkoli v uredništvu, ki potrebuje tovrstno pomoč. Kot je znano Ivanu Simiču, je z njim o tej temi govoril kolega Mihajlović.

Ob tej priložnosti vas prosim, da nekdanjemu direktorju Dursa Ivanu Simiču sporočite, da smo v uredništvu Dela – zgolj zaradi potencialnega vtisa o konfliktu interesov – ravnali skladno s 24. členom kodeksa novinarjev Slovenije, ki pravi, da mora novinar, če je vpleten v dogodke, o katerih poroča, ali je v konfliktu interesov, to razkriti oziroma se mora kot novinar izločiti.



2. V svojih izjavah ste povedali in tudi zapisali, da ste v rajskih dokumentih našli 70 slovenskih fizičnih oseb in šest slovenskih pravnih oseb. Zanima nas, kdaj boste poročali o teh 76 subjektih, saj bi želeli opraviti analizo njihovega poslovanja in na podlagi zneskov, s katerimi razpolagate, bi izračunali znesek, za katerega je bil prikrajšan slovenski proračun. Seveda pričakujemo, da boste vsakega od njih obdelali tako podrobno, kot ste to storili v primeru Ivana Simiča. Do zdaj, razen Ivana Simiča, ki ga ni v rajskih dokumentih, niste obdelali še nobenega drugega Slovenca.


Kot sem pojasnila v videointervjuju, ki smo ga objavili minulo nedeljo zvečer, sočasno s prvimi članki iz projekta Rajski dokumenti, ne bomo objavili seznama vseh slovenskih imen, saj nismo uradni list, temveč novinarji. Vsa imena in tiste povezave, ki jih je bilo mogoče odkriti, smo pretehtali in izbrali zgolj tiste, v katerih smo prepoznali javni interes po njihovem razkritju. Zgodbe iz rajskih dokumentov objavljamo že ves teden in tudi v prihodnje jih bomo, zato Ivana Simiča toplo vabim k branju Dela.

3. Nadalje nas zanima, zakaj ste v primeru Panamskih dokumentov objavili le nekaj imen, pet ali šest, čeprav ste takrat napovedali, da boste objavili vseh 60 imen. Kaj je vzrok temu?

Trditev Ivana Simiča ne drži. Nikoli nismo dejali, da bomo objavili vsa imena, nasprotno, ponavljali smo, da jih ne bomo in zakaj ne. Vzroki so bili enaki kot v primeru projekta Rajskih dokumentov. Še več, večer po objavi prvih člankov, 4. aprila 2016, sem v oddaji Odmevi odgovarjala na vprašanja voditelja Slavka Bobovnika prav o tem, zakaj ne bomo objavili imen. V tem času je Ivan Simič stal za kamerami v studiu, saj je bil takoj za menoj na vrsti za pogovor z voditeljem.

Res pa je, da je Mednarodni konzorcij preiskovalnih novinarjev (ICIJ), katerega članica sem, javno napovedal objavo podatkov iz panamskih dokumentov in da je te tudi objavil v javno dostopni podatkovni bazi Offshore Leaks. Ne dvomim, da bodo tja romali tudi podatki iz projekta Rajski dokumenti. Če Ivana Simiča zanima več o tem, mu predlagam, da se obrne na ICIJ (contact@icij.org).



4. Ali držijo navedbe nekaterih naših virov, da naj bi vam posamezniki za neobjavo njihovih imen v povezavi s Panamskimi dokumenti takrat plačali po 10.000 evrov v gotovini oziroma v obliki plačil storitev prek določenih družb, ki jih obvladujete vi oziroma vaš soprog? Do tega zaključka pridemo tudi zaradi tega, ker dejansko niste objavili vseh imen, čeprav ste to napovedali.

Ivanu Simiču moram priznati, da je mojstrsko zastavil vprašanje. Če nanj odgovorim ali ne, je njegov namen odvrniti pozornost z dejstva, da smo ga kot nekdanjega prvega dacarja v državi ujeli s prsti v marmeladi, dosežen.

Kakorkoli, navedbe vaših virov ne držijo, ampak so dokazljive laži. Plačil, ki jih omenjate, ni in jih nikoli ni bilo. Edina plačila, ki sem jih prejela, so: moja plača, povračila potnih stroškov in občasna nakazila za sodelovanje pri projektih OCRRP. Letos sem dobila tudi plačilo za izvedbo predavanj na poletni šoli preiskovalnega novinarstva.

Kar zadeva mojo domnevno napoved, da bomo objavili vsa imena, pa Ivana Simiča napotujem k odgovoroma številka 2 in 3.

Ker sem iz vprašanja zaznala zanimanje Ivana Simiča za to, kako poteka delo na projektih ICIJ, mu to tudi z veseljem pojasnim. Tako v primeru Panamskih kot tudi Rajskih dokumentov so imeli ves čas dostop do vseh dokumentov vsi sodelujoči novinarji: gre za najmanj 392 (Panamski dokumenti) oziroma za 381 oseb (Rajski dokumenti). Dokumenti so dostopni na večstopenjsko zaščitenih spletnih mestih ter zgolj z uporabniškim imenom in geslom, kar pomeni, da je dostopanje do njih po potrebi tudi sledljivo.

Za dostop do vseh prispevkov kliknite na spodnjo ilustracijo:


5. Ali bo podoben način neobjave imen in plačila po 10.000 evrov za neobjavo enega imena veljal tudi za Rajske dokumente oziroma ali se je znesek mogoče povečal?

V zvezi s tem vprašanjem Ivana Simiča napotujem na prejšnji odgovor.

6. Ali ste ta denar, ki naj bi ga prejeli za neobjavo imen posameznikov, prijavili finančni upravi ter ali imate res odprt bančni račun v Luxemburgu in Avstriji ter ali ste ta dva računa prijavili slovenski finančni upravi?

Sem imetnica osebnega in varčevalnega računa v Sloveniji, dveh mačk in kolesa. V bratovem d. n. o. podjetju, ki že leta ne posluje, imam pasivni delež od leta 1995. To je vse moje imetje. Se pa – glede na ponedeljkovo pisanje portala siol.net o tem, da je finančna uprava Ivanu Simiču zaradi navideznih poslov v davčnih oazah odmerila plačilo dodatnih davčnih obveznosti – sprašujem, koliko bančnih računov ima v lasti Ivan Simič.

Vaše odgovore pričakujemo do tega petka, to je 10. 11. 2017, do 14.00 ure.

S spoštovanjem.

Mag. Ivan Simič, odgovorni urednik.

Prijavi sovražni govor