Tiskane izdaje
Urarsko in zlatarsko delavnico bo v prihodnjih petih letih zamenjal za enega od štirih predsedniških položajev v državi. Prejšnjo sredo so ga kolegi v državnem svetu izvolili za svojega predsednika. Prepričal jih je, da lahko z izkušnjami, ki jih je kot svetnik pridobil v prejšnjih dveh mandatih, pripomore k večji dodani vrednosti in prepoznavnosti drugega doma slovenskega parlamenta.
Moja prednost pred drugimi kandidati, zaradi česar sem bil pravzaprav izvoljen, je, da sem sposoben dialoga na različnih straneh. Moja desna provenienca ni nobena skrivnost, tega niti nikoli nisem skrival. Verjamem pa, da je načinu, kot ga jaz zastopam, možno prisluhniti tako z levice kot desnice ter najti neki kompromis, je 52-letnik dejal po izvolitvi.
Pravi, da ima dobre odnose na obeh straneh in da ne bo dovolil, da bi svetovni nazor prevladal pri strokovnih odločitvah. Prednost daje moči argumentov pred argumentom moči, pri čemer doda, da je svetnikom obljubil, da bo njihove interese zastopal z vsem žarom in vsemi svojimi sposobnostmi. Prepričan je, da bo imel svet toliko veljave in ugleda, kolikor si ju bo sam izboril. »Državnega sveta ni treba razumeti kot nekega tekmovalca nasproti državnemu zboru. Prav tako ne bom dovolil, da bi bil odsev državnega zbora, ker potem njegov obstoj res nima smisla. Naš ugled je odvisen predvsem od tega, kako kakovostno bomo zastopali naše interese, viden bo torej skozi rezultate dela.«
Vojak, obramboslovec,
Ob delu je končal študij obramboslovja na ljubljanski fakulteti za družbene vede in za diplomsko delo prejel Prešernovo nagrado. Poklicno pa se je našel v povsem drugih vodah. Najprej se je zaposlil pri urarskem mojstru Stanetu Kajfežu, kasneje je ustanovil lastno podjetje in pridobil poklicno izobrazbo urarja in zlatarja filigranista, ki jo je nadgradil z mojstrskim izpitom. S soprogo se preživljata z urarstvom in zlatarstvom v družinskem podjetju s petimi zaposlenimi, v najemu imata tudi manjšo picerijo. Je oče štirih otrok in dedek ene vnukinje, drugi vnuk je na poti.
V kampanjo je po lastnih besedah vstopil neobremenjen. »Kar zadeva politični status, sem avtonomen.« Je predsednik Gospodarsko aktivne stranke, ki je obrtniška stranka brez ideološke podstati. Njihov program, opisuje sogovornik, povzema zahteve slovenske obrti in podjetništva. Tako stranko kot njega bi težko kam politično umestili, po svetovnem nazoru pa je katoliške veroizpovedi. »Po tem že avtomatično spadam na desno stran. Glede na delovanje v državnem svetu pa bi mi težko pripisali, da sem ekstremni levičar ali desničar.«
Za Gospodarsko aktivno stranko pravi, da je žepna stranka, ki zagovarja strogo parcialni in funkcionalni interes. Na vprašanje, ali bo šel z njo na parlamentarne volitve, odgovarja, da je o tem res še prezgodaj govoriti.
Ne tekmec, ampak glasnik civilne družbe
Državni svet je drugi dom slovenskega parlamenta, ne samo po ustavni funkciji, temveč tudi po tem, kar svetniki počnemo, pravi predsednik območne obrtne zbornice Ljubljana Bežigrad in dodaja, da obstajajo v družbi različni interesi, ki jih državna politika v državnem zboru ne more obseči. Že zaradi samega razmerja moči in interesov političnih strank ne more odgovoriti na številna vprašanja, ki se zastavljajo. »Državni svet ostaja odprt za civilno družbo in za tiste, ki dejansko nimajo svojih predstavnikov v državnem zboru. Že doslej je pokazal, da se lahko zelo različni interesi kulturno in v strpnem dialogu artikulirajo v skupno kompromisno mnenje.«
Če bi svet jemali zgolj kot neko lobistično telo, ki zagovarja parcialne interese, potem imamo, tako Kovšca, popolnoma napačno stališče. »Ti različni interesi se med nami postavljajo na skupni imenovalec. Vse, kar pride iz državnega sveta, je usklajeno med zelo različnimi interesi in predstavniki. Predvsem pa prihaja kot predlog, ne kot nagajanje.« Meni, da je njegova vloga predvsem doseganje kompromisa, zlasti pred prihajajočimi državnozborskimi volitvami. »V Sloveniji smo se podali na pot neke vulgarne, izključujoče politike, ki je politika etiketiranja in nespoštovanja drugače mislečih. Tega v državnem svetu še nismo doživeli in mislim, da je moja temeljna naloga, da to ohranim in da tak način delovanja poskušam promovirati tudi kje drugje.«
Eno od »orožij« državnega sveta je veto, a mu po njegovem mnenju ni napisan na kožo. V preteklosti so si svetniki pogosto želeli vsebinske razprave, spreminjati zakone, ne pa zgolj zadrževati in nagajati. »Naš ugled bo zrasel v tistem trenutku, ko bomo partnerji v zakonodajnem postopku. Ko bomo videni kot tisti, ki pomagajo pri vzpostavljanju boljše zakonodaje.«
Zato se bo trudil, da bi navezal stike med predstavniki državnega sveta, ki delujejo v okviru komisij, in predstavniki državnega zbora, ki delujejo v okviru matičnih odborov. S takim sodelovanjem bo drugi dom parlamenta lahko postal neki lakmusov papir, kjer se bo ugotavljal utrip javnosti. Posamezna vprašanja, ki v državnem zboru že takoj povzročajo iskre in boj za politični prestiž, lahko po njegovem mnenju v državnem svetu pravilno obravnavajo, da bodo odgovori javnosti prišli v državni zbor že kot gotovo dejstvo.
Nadgraditi
Meni, da je bil ključ uspeha v tem, da so ga podprli kolegi iz skupine kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev, pa tudi kolegi iz gospodarstva, ki so zaznali njegove temeljne usmeritve in ovrednotili njegovo dosedanje delo. Predvideva, da so zanj glasovali zlasti tisti, ki so bili svetniki že v prejšnjem mandatu in ga poznajo.
