Osebno z Borisom Rižnarjem: Zdravnik, ki uspava in prebudi

Prejšnji mesec je javnost izvedela za hudo pomanjkanje anesteziologov v mariborskem kliničnem centru, zaradi česar so začeli odpadati nenujni operacijski posegi. Čeprav so vznemirljiva poročila prišla v medije pred kratkim, se kadrovske težave vlečejo že dolgo, pravi sogovornik. Zdaj je na oddelku za anesteziologijo in intenzivno medicino le še 17 specialistov. Po kadrovskem načrtu bi jih moralo biti najmanj 28, za optimalno delovanje pa vsaj 40, opozarja. Ko se je sam kot anesteziolog zaposlil v tedanji mariborski bolnišnici, bilo je leta 1991, je na oddelku delalo 28 specialistov, pozneje tudi 33. Potem ko je ob nedavnih odhodih kolegov v tujino in upokojitvah njihovo število padlo pod dvajset, je položaj postal kritičen, preostali anesteziologi pa niso več hoteli prevzeti prevelike odgovornosti.

Improvizacija v UKC Maribor

Standard pri nas in v svetu je, da je specialist anesteziolog ves čas navzoč pri operaciji. V mariborskem kliničnem centru pa so se zaradi pomanjkanja tega kadra zatekli k »improvizaciji«, tako da so bili v operacijskih sobah specializanti, medtem ko je specialist nadziral njihovo delo v več operacijskih sobah hkrati. Tudi odgovornost za vse operacije nosijo specialisti. Ker so njihova opozorila naletela na gluha ušesa, so dali prijavo na zdravniško zbornico in stroko pozvali, naj pove svoje mnenje. »Razširjen strokovni kolegij je ocenil, da je delo, kot ga opravljamo zdaj v UKC Maribor, nedopustno,« opozarja Rižnar. Čeprav so na zbornici za mariborski klinični center znižali standarde varnega dela na minimum, niti tega vodstvo oddelka ne upošteva. Zato bijejo boj »vsak dan, vsako jutro«. Sogovornik, ki je tudi vodja sindikata Fides v tej bolnišnici, je pristojen, da podaja pritožbe. Če se razmere ne bodo izboljšale, bodo sledile sankcije zbornice in ministrstva, med drugim lahko mariborskemu kliničnemu centru odvzamejo pooblastila za izobraževanje anesteziologov.

Kot vzlet in pristanek letala

Anesteziolog poskrbi, da se lahko izvedejo tako rekoč vse operacije, razen tistih v lokalni anesteziji. Pri splošni anesteziji, ko je pacient v splošni narkozi, ta ne čuti bolečine in se ne zaveda. Ves čas operacije anesteziolog skrbi za nadomeščanje tekočin prek posebnih infuzijskih sistemov. Če je izguba krvi velika, nadomešča še kri. Vseskozi spremlja vitalne znake, svoje delo opiše Rižnar. »Seveda se ne sme zgoditi, da bi se pacient med operacijo zbudil.« Čeprav so mu bolniki pripovedovali tudi o takšnih izkušnjah, toda danes se ob sodobnih aparaturah to ne more več zgoditi, saj spremljajo znake, s katerimi določajo poglobljenost anestezije, na monitorju spremljajo tudi delovanje možganov.

Delo anesteziologa sogovornik primerja s poletom letala. Najprej je faza vzleta, ko pacienta uspavajo, ko nato letalo doseže potovalno višino, zagotavljajo stabilne razmere, na koncu pa sledi »pristanek« oziroma zbujanje pacienta. Vendar pri operaciji, v nasprotju z letalom, ni avtopilota. Anesteziolog mora vedno gledati, kaj počne kirurg. Opazovati mora, kaj se dogaja, spremljati, kolikšna je izguba krvi, in predvidevati, kaj se bo zgodilo v naslednji fazi operacije. Ko nastane zaplet, je že prepozno, ker je treba reševati stvar za nazaj, medtem ko hočejo anesteziologi zaplet že vnaprej preprečiti, ga predvideti.

Iz stiske na delo v tujino

Tudi zato so se odločili, da »potegnejo ročno zavoro« in opozorijo na problem. Če tega ne bi naredili, bi se število kolegov še zmanjšalo, saj ljudje v tako težkih delovnih razmerah začnejo iskati izhod. Marsikdo odide v tujino, kjer so razmere za delo veliko bolj urejene. V bolnišnici v Salzburgu, ki je po velikosti primerljiva z mariborsko, imajo 87 anesteziologov, devet pa jih še iščejo, poudarja sogovornik. »Predvidevam, da jih bodo dobili iz Slovenije.«

Anesteziologov med drugim primanjkuje zato, ker ta stroka za mlade zdravnike ni tako zanimiva, podobno kot družinska medicina. Anesteziolog ni v ospredju, čeprav je za operacijo ključen. Bolnik pozna svojega kirurga, anesteziologa pa ponavadi ne. To je tudi ena najtežjih specializacij in eno najzahtevnejših področij medicine. Ob nepričakovanih zapletih kolegi najprej pokličejo anesteziologa. Če se dogaja kaj, česar kirurg ne prepozna kot svoj problem, na primer motnje zavesti, nenaden padec tlaka, tiščanje pri srcu, takoj kličejo anesteziologa. Zato je to delo toliko bolj obremenjujoče, predvsem med dežurstvi, pojasnjuje sogovornik.

Kolegi so ga nagovorili

Sam se je za to specializacijo odločil tudi zato, da se je izognil dveletnemu obveznemu pripravništvu in praksi. Izjema sta bili namreč specializaciji iz anesteziologije in patologije, kjer je bilo mogoče začeti takoj po diplomi. Kolegi so ga nagovorili, naj izbere anesteziologijo, saj so jim v bolnišnici manjkali mladi zdravniki specialisti. Poleg tega so že takrat anesteziologe potrebovali v tujini, že takrat je bilo mogoče dobiti začasno službo v evropskih državah in tako zaslužiti nekaj več. Leta 1985 je začel delati v mariborski bolnišnici in leta 1991 je opravil specializacijo.

Boris Rižnar je tudi predstavnik sindikata Fides v UKC Maribor. Pravi, da so sindikat na noge postavili prav anesteziologi (predsednik Konrad Kuštrin je prav tako iz njihovih vrst). To je verjetno posledica tega, da so bili najmanj upoštevana stroka in v odnosu do kirurgov zapostavljeni, saj med njimi ni bilo partnerskega odnosa, ampak so nanje gledali bolj kot na podložnike. Še zdaj je največ članov sindikata z anestezioloških oddelkov.

Zdravniki občutijo veliko nerazumevanje družbe do njihovih težav, čeprav je vsakemu jasno, da današnji sistem ne izpolnjuje več vseh potreb prebivalstva, kar dokazujejo dolge čakalne vrste. Politika pa svoja ramena razbremeni tako, da ene skupine zdravnikov naperi proti drugim, posledica so trenja med zdravniki, zaradi katerih pa najkrajši konec potegnejo bolniki. Za primer navede poročila svojih kolegov, ki so odšli na delo v Avstrijo. Denar pri tem sploh ni bil glavni motiv, ampak predvsem urejene razmere. Kolegice so mu povedale, da bi šle čez mejo delat tudi za enako plačo, saj je tam delovno okolje sproščeno, imajo čas, da se posvetijo pacientom, in nihče od njih ne zahteva, da so na treh mestih hkrati.

Proti stresu z borilnimi veščinami

Da se sprosti, se v prostem času ukvarja z borilnimi veščinami, vendar ne z borbami, ampak tekmuje v izvedbi gibov, tako imenovanih kat. Te lahko vadi individualno in se tako psihično in fizično sprošča. Otroci so že odrasli, zato pa lahko čas namenja vnuku in psički, ki jo je treba voditi na sprehode. Poleg tega se za hobi v prostem času ukvarja z merjenjem antioksidantov v telesu in svetovanjem glede ohranjanja zdravja. Ker se pri svojem delu vsakodnevno srečuje s hudo bolnimi, število obolelih za rakom pa se povečuje, samo lani smo imeli 14 tisoč novih primerov, opozarja, ga zanima tudi zdravljenje po naravnih postopkih. In antioksidanti so ena od metod, s katero se lahko prepreči prehod celic v maligno spremembo.

Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.