Tiskane izdaje
Malce presenetljivo maja za predsednika gospodarske zbornice izvoljeni Korošec, sicer direktor BSH Hišnih aparatov Nazarje, trdi, da se Sloveniji obetajo nižja brezposelnost, močnejše gospodarstvo ter polni pokojninska in zdravstvena blagajna. Seveda mora za kaj takega vsakdo opraviti svojo nalogo v dobro skupnosti. »Če je dobro za gospodarstvo, je dobro za družbo,« poudarja Boštjan Gorjup.
Ob letošnjem povečanju izvoza za tri milijarde evrov in okoli petodstotni gospodarski rasti, povečevanju zaposlenosti in osebne potrošnje je po treh mesecih na čelu GZS še vedno optimist. V tem času je spoznal, da je pri nas za spremembe in napredek treba vložiti več časa in energije, kot bi bilo nujno. »Slovenski sindrom jamranja je zelo specifičen. Vsak tujec, ki je tukaj živel dlje časa, se čudi, ker ne vidimo lepega, se pa zapičimo v tisto malo, kar je slabega,« pripoveduje o izkušnjah s tujimi sodelavci, ki jih je tudi v BSH spoznal precej.
Na svarila, da bo tuji kapital pokupil Slovenijo, odgovarja, da že zdaj ta ustvarja četrtino prihodkov in predstavlja četrtino kapitala. Večina tujcev je pri nas uspešnih, zlasti v industriji; prinašajo uspešne poslovne modele in dobre poslovne prakse. Okoli njih rastejo domača podjetja, njihovi dobavitelji, mnogi so že toliko zrasli, da so razvili lastne izdelke in so neposredni izvozniki. To ponazori s preprostim izračunom: Slovenija bi se težav z zaposlenostjo in javnimi blagajnami rešila že z dodatnimi dvesto podjetji s po vsaj dvema milijonoma evrov prihodkov.
Pravi recept: delo in počitek
Za hobi prebira zgodovino. Nekoč so ljudje delali šest, sedem dni na teden po dvanajst ur za minimalno plačilo. Zaradi nezadovoljstva je nastalo sindikalno gibanje, ki je zagovarjalo, da mora imeti človek tudi čas za počitek in za kreativno razmišljanje. V sistemu, ki je sledil, dobiček ni bil tako pomemben, delovna učinkovitost je bila slaba, nagrajevanje pa nespodbudno. Najti je treba pravo ravnovesje med tistim, kar človek lahko naredi, in kdaj se spočije, ugotavlja.
V zahodni Evropi se krepijo skupna prizadevanja za normative, ki bodo upoštevali nove trende, zdaj recimo digitalizacijo, ko smo po 24 ur priključeni na računalnike, to pa lahko slabo vpliva na našo storilnost. Zato v Nemčiji spoštujejo zasebni čas zaposlenih – ne samo med dopustom, tudi zunaj delovnih ur dneva. Tudi s tem lahko ohranimo učinkovitost, ki smo jo dosegli, kajti nenehna dosegljivost delavca vodi v neučinkovitost. Tega se moramo zavedati, še bolje je, če imamo skupen pogled na to, v katero smer lahko družbo učinkovito razvijamo. Besedno zvezo trajnostni razvoj, pravi, moramo uporabljati tudi za človeka, da torej počnemo le tisto, kar ima pozitivne učinke na družbo na dolg rok. Naj bo to v odnosu do okolja, do človeka ali do poslovne družbe.
Kljub vodenju zbornice mora kot direktor BSH svoje delo v celoti opraviti. Zdaj, na začetku funkcije, to pomeni hkratno ukvarjanje z obojim. Z delodajalcem oziroma lastnikom se je dogovoril, da vsaj na začetku potrebuje več časa za funkcijo – treba je začrtati naloge in postaviti kadrovsko strukturo. Tudi v korporaciji BSH je zaželeno, da vsak direktor v svoji državi deluje v dobro gospodarstva, tako da določene ideje, ki obstajajo v družbi, kot so ustrezna obdavčitev ali šolski sistem, poskuša uveljaviti. Najlaže je to seveda prek stanovskih organizacij, kakršna je tudi GZS.
Vključen v projekt Magna
Kaj natančno počne v prvih mesecih vodenja zbornice? Posveča se temu, da bi si skupaj s partnerji, ki sedijo v vladi, in onimi, ki zastopajo delojemalce, postavili skupne cilje in naloge za spremembe v gospodarstvu ter posledično v dobro celotne družbe. »To je povezano tudi z nekaterimi kadrovskimi spremembami na zbornici,« prizna, »ki pa niso mogoče čez noč.« Tako so se odločili zamenjati generalnega direktorja, odšel je Samo Hribar Milič, v kratkem bodo imenovali novega, ki bo s širšo ekipo poskušal izpeljati program, ki ga je Gorjup predstavil ob prevzemu funkcije.
Dobro pozna številne slovenske menedžerje in tudi gospodarskega ministra Počivalška. Na vprašanje, koliko je angažiran pri utiranju poti avstrijski Magni v Slovenijo, najprej odgovori previdno: »Ne glede na to, na kakšni funkciji je kdo v tej državi, moramo delovati skupaj, da bi projekti, ki državi koristijo, bili izpeljani. Dovolj bom glasen in aktiven, da bodo dobre stvari izpeljane in slabe preprečene.«
Potem, še kar o Magni, prizna: »V to sem vključen. Z vsemi močmi moramo podpreti ključne investicije, ki širši regiji prinašajo zaposlenost in nove posle za lokalna podjetja, pa tudi več vplačanih dajatev, kar bo krepilo socialno državo. Zato omejujemo parcialne interese posameznikov in društev, ki morda ne vidijo celotne slike takšnega projekta. Da se prav razumemo: to počnemo predvsem s komuniciranjem. V primeru Magne lahko zagotovim, da bo renomirani koncern, kakršen Magna je, pri nas postavil tovarno skladno z najvišjimi standardi, evropskimi, ne samo slovenskimi. Če pa ima kdo okoljevarstvene probleme, je tudi gospodarska zbornica poklicana, da mu jih pomaga rešiti. Preizkušati mišice v času gradnje tovarne zaradi nekih povsem drugih interesov res ni primerno in je skregano z zdravo pametjo.«
Družina je veter v jadra
Gorjup je letnik 1975. Po opravljeni gimnaziji na Ravnah na Koroškem se je šolal na mariborski poslovno-ekonomski fakulteti in fakulteti za strojništvo, med študijem se je izobraževal v Švici, po diplomi gospodarskega inženirja strojništva v koncernu Gorenje pa se je pred 18 leti zaposlil v koncernu Bosch oziroma BSH. Delal je v koncernovih družbah v Nemčiji, dvakrat, prej in potem, na Hrvaškem, v Srbiji, Bolgariji in seveda v Sloveniji.
O tem, ali ima kakšno življenjsko in delovno vodilo, skromno pojasni, da sebe dojema le kot kolešček, ki se mora dobro vrteti v kolesju. Vsak človek je dolžan svoje odgovornosti zasebno in službeno izpeljati po najboljših močeh in v skladu z veljavnimi standardi in normativi. Sočloveku je treba najprej prisluhniti, potem pa najti rešitve, ki so dobronamerne, pravi.
Je družinski človek in urejeni odnosi v družini so najboljši veter v hrbet za delo, pri katerem je treba stvari ustvarjati in spreminjati. Pravkar se je vrnil s tritedenskega dopusta, kar je v koncernu običajno, da si človek na pol leta napolni baterije. Drugi tak čas je božični. »Koncern vodi politiko spoštovanja tega časa in tudi zato Boscheva podjetja že 130 let dobro funkcionirajo.« Poleti je bil z družino v hrvaškem Primorju, pozimi skupaj smučajo, vmes skočijo še na krajše potovanje kam v tujino. »In v podjetju ta čas vedno dosledno spoštujejo.«
