Osebno z Damijanom Jankovićem: Težko je biti Janković

Ugotavlja, da se zaradi stigmatizacije in kriminalizacije družine Janković, ki se je začela že v času, ko je bil oče na čelu Mercatorja, poslovni partnerji izogibajo sklepanju pogodb. Zlivanja gnojnice na družino ima dovolj.

Pod pisalno mizo v njegovi pisarni na skupini Electa opazimo otroške plenice. Tam so za vsak primer, pojasni, če pride morebiti na obisk dveletna hči Karolina; nenačrtovano očetovstvo je njegovemu življenju dalo novo dimenzijo, pove, nepričakovano in lepo izkušnjo. »Ampak, saj sem vas opozoril, o osebnih stvareh ne bom govoril,« se takoj upre. Svoje zasebnosti, v nasprotju z nekaterimi, na primer z nekdanjo svakinjo, manekenko Vesno Janković, pač noče deliti z javnostjo.

Ne glede na to, da ni javna oseba, to je le oče, pravi, so časopisi polni zapisov o njem in družini, predvsem o domnevno spornih poslovnih potezah. Nazadnje je 39-letni Damijan Janković, ki je sicer zadnjih deset let tudi direktor skupine Electa, polnil medijske strani, ko je v stečaj poslal KLM Naložbe, družbo v večinski lasti njegovega očeta, oče pa je hkrati tudi drugi največji upnik svoje družbe. Minuli teden je dokumente KLM Naložb dobil stečajni upravitelj.

Dovolj ima gonje

Družino se neupravičeno in neutemeljeno kriminalizira; stigmatizacija je šla čez vse meje, ne le čez mejo dobrega okusa, je prepričan. Mediji proizvajajo številne konstrukte, novinarji pogosto poročajo o zadevah, ki jih niti ne razumejo povsem ali pa jim je nekdo z namenom posredoval delne informacije, razlaga. »Zato sem se odločil, da se bom začel proti temu boriti z vsemi sredstvi. Dovolj imam, da nas pljuva tako rekoč vsak, ki ima pet minut časa.« Ali to pomeni, da napoveduje medijem vojno in grozi s tožbami? »Ne govorim le o medijih, tudi strokovna javnost si privošči izjave, ki si jih po mojem ne bi smela.« En tak primer je stečajni upravitelj Tomaž Kos, ki je za Delo izjavil, da so KLM Naložbe tipičen primer pošiljanja prazne lupine v stečaj. »Toda on našega primera sploh ne pozna, medijski zapisi pač niso dovolj za strokovne ocene.« Edino premoženje KLM Naložb so bile sicer delnice Mercatorja, ki so jih septembra Ivici Todoriću prodali za okoli pet milijonov evrov; denar je šel za poplačilo bank upnic. Leta 2008 je bil njihov delež v Mercatorju vreden več kot 20 milijonov evrov.

Če stečajni upravitelj Kos ne bo preklical svojih izjav, bo sprožil ustrezne postopke, napoveduje. Na pomislek, da zapravlja čas, saj ima najverjetneje dovolj drugih pomembnih stvari, ki jih mora reševati, v težavah je namreč tudi holding Electa, odgovarja, da so se v teh razmerah znašli tudi zato, ker so doslej dopuščali, da se je po družini neupravičeno pljuvalo. »Še vedno so mi odprta marsikatera vrata in poslovni partnerji so še vedno prijazni z mano, ampak ko je treba skleniti posel, se umaknejo.« Vsak se boji težav in medijskega pompa; a ravnanje partnerjev povsem razume, saj je bil prav vsak deležen obiska davčnih inšpektorjev.

Zaslišan je bil večkrat

Oče Zoran je pred približno dvema letoma za enega od hrvaških časopisov izjavil, da je njegovima sinovoma pri poslu v Sloveniji težko predvsem zato, ker se pišeta Janković. »Res je. Nastala je že prava folklora, da se na nas zliva neki bes, pa to ni prišlo s krizo, začelo se v času, ko je bil oče še na čelu Mercatorja.« Je torej v Sloveniji težko nositi priimek Janković? »Ja, v bistvu je.«

Na pomislek, da morda vse le ni medijski konstrukt, saj policija nekatere zadeve, o katerih so pisali mediji, dejansko preiskuje, odgovarja, da je bil na nacionalnem preiskovalnem uradu v resnici kot osumljenec zaslišan v več zadevah. Kaj se s temi postopki dogaja, ne ve. Preiskave se začenjajo tudi na temelju medijskih zapisov, a če bi preiskovalci mislili resno, bi delali v čim večji tajnosti, da bi imeli mir, je prepričan. Neuradno naj bi ga, skupaj z očetom, doletela tudi ovadba zaradi suma zlorabe položaja in pranja denarja pri gradnji športnega parka Stožice. »Skupina Electa nima prav nobene povezave s Stožicami, prav nobenega posla z mestom ali podjetji javnega holdinga.« Toda Slovenija je majhna, in če bo kdo hotel najti kakšno (sporno) povezavo, jo bo vedno našel.

Zaradi pritiska javnosti in politike so nekatere preiskave in tudi obsodbe neupravičene. Primer »čudne« obsodbe je po njegovem primer Janeza Janše; javnost zahteva kri in te obsodi brez sodišča, in v takšnem okolju ni preprosto živeti. »Imam srečo, da je hči stara šele dve leti, večji problem je pri bratu, ki ima že starejše otroke in žal občutijo in dobro razumejo, kaj se dogaja.«

Vseeno spi mirno

Ali zaradi medijskih napadov in preiskav slabo spi, ga je morebiti strah zapora? »Včasih razmišljam, da se mediji, morda celo policija, ne zavedate dejstva, da napačna poslovna poteza pač še ni kaznivo dejanje, saj se vsak, še tako velik poslovni genij, lahko zmoti. Kar se pa tiče domnevnih poslovnih navez z očetom in mestno občino, imam povsem čisto vest in mirno spim, ker jih ni bilo.« Omeni Branka Drobnaka iz Poteze, ki je leta veljal za velikega finančnega strokovnjaka, zdaj pa je njegov imperij v stečaju; Drobnak je storil samo eno napako – kupil delnice NLB – in ostal brez vsega, kar je gradil vse življenje, in je verjetno ena največjih žrtev finančne krize pri nas. Vrednostne papirje je kupovala tudi Electa. »Moja velika napaka, ki je žal ne morem popraviti, je, da sem podcenil posledice krize, niti v sanjah si namreč nisem predstavljal, da bo padec na finančnih in nepremičninskem trgu tako globok.« Pred krizo so bili skupaj s partnerjema iz tujine pred uresničitvijo dveh velikih poslov, prvi je bil nepremičninski projekt in drugi finančna naložba; če bi se izšlo po načrtih, bi Electa v krizo vstopila nezadolžena in bi bila zdaj velika zmagovalka. »Dejstvo je, da imamo v poslu težave, imeli bi jih sicer tudi brez težkega nahrbtnika stigmatizacije, z njim pa je trenutno vse tako rekoč misija nemogoče.«

Kaj pa izposojanje denarja, za javnost nepregledno poslovanje med posameznimi družbami, prodaja podjetij očeta Zorana sinovoma in posojanje denarja očeta nazaj svoji firmi, KLM Naložbe? Če banke ne dajo, si je pač treba sposoditi na sivem trgu, odvrne. In odgovori z vprašanjem: zakaj se medijem zdi, da mora vsa Slovenija vedeti za podrobnosti zasebnega poslovnega odnosa, na primer, ko si je brat Jure izposodil denar od poslovneža Marjana Pišlarja. Čeprav ni šlo za davkoplačevalski denar in z bratom nista javni osebi, se je z vprašanjem, ali bo Pišlar dobil denar nazaj in kdaj, ukvarjala vsa država.

Ni jih več na seznamu

Po javno dostopnih podatkih smo Damijanu Jankoviću samo v Sloveniji našteli kar dvanajst funkcij v različnih družbah. Navadnemu smrtniku, ki ga vsak dan povsem okupira ena sama služba, se zdi to nenavadno. »Zakaj se vam pa tako zdi? Vse družbe so povezane z našim glavnim poslom, ne gre za to, da bi v eni prodajal opeko, v drugi pa meso.« Da je družina stigmatizirana, po njegovem dokazuje tudi nedavni neuspešni poskus, da bi na razpisu SID banke pridobili sto tisočakov, čeprav so izpolnjevali vse formalne pogoje. Potegovali so se za sredstva za samostojno družbo, pod okriljem katere dobro posluje blejski hotel Jelovica. Odgovor banke je bil negativen, razlog zanj pa – možnost netransparentnega poslovanja. To ga jezi.

Pred več kot desetletjem in pol je bilo objavljeno, da so ga skupaj z bratom hoteli ugrabiti. To drži? »Ja, nekaj se je dogajalo na to temo, imeli smo celo policijsko varovanje.« Podrobnosti ne pozna, ve le, da so tiste, ki so ugrabitev načrtovali, ujeli in pridržali. Zdaj je deležen drugačnih groženj, žaljivih pisem in telefonskih klicev; ker ima tega dovolj, je pred kratkim enega od klicev prijavil policiji, ki je klicatelja izsledila. Družine Janković ni več na seznamu sto najbogatejših pri nas. »Stečaj ni nobena sramota.« Če ne bo posluha bank, se lahko zgodi tudi Electi, napoveduje. In začeti bo treba na novo.