Osebno z Damirjem Grbasom: Skrbnik 310 svetilnikov

Slovenci so dobri turisti, radi potujejo po Jadranu, navdušeni so nad lepotami otokov in eni prvih so prepoznali lepote križarjenja po Jadranu – tudi zanje so zelo pomembni svetilniki, poudari sogovornik. O slovenskih turistih govori iz prve roke. Tudi sam jim je dolga leta oddajal pritličje svoje hiše, le nekaj korakov od morja. Damir je doma na otoku Ugljan v Lukoranu, kjer je največ gostov iz Štajerske. Vsak dan se navsezgodaj zjutraj odpelje v službo s trajektom. Že na tej kratki poti se sreča s tremi svetilniki.

Svetilnike ima v malem prstu. Po izobrazbi je kapitan dolge plovbe, nekoč davno – danes ima 65 let – je bil to tudi v praksi. Takrat je uporabljal svetilnike po morjih vsega sveta. Jim je zaupal? Vsekakor. Nikoli se mu ni zgodilo, da kateri svetilnik na poti ne bi deloval. Kaj mu pomeni kot izkušenemu kapitanu? »Ko vidiš svetilnik, veš, da si na pravi poti. Kot morjeplovec ga prepoznaš po njegovem svetlobnem utripu, ugotoviš razdaljo do njega, nato z azimutom določiš svoj položaj. Tako veš, v katero smer moraš pluti.«

A zdaj je na drugi strani. On je tisti, ki skrbi, da svetilniki delujejo. Že 22 let je vodja zadarskega plovnega območja v hrvaškem državnem podjetju Plovput, ki upravlja vse svetilnike ob vzhodni obali Jadrana. Jim lahko zaupajo? Seveda, budno računalniško oko in hitre roke njegovih fantov v Plovputu, ki odpravijo vsako napako, zagotavljajo zanesljivost svetilnikov na vzhodni jadranski obali. »Odkar sem tu, se še ni zgodilo, da bi bil svetilnik kriv za ladijsko nesrečo.«

Zgodovina morske razsvetljave

Svetilniki, ki mornarje varujejo pred pogubitvijo in jim hkrati kažejo pot, so stari skoraj toliko kot človeški rod. Njihova zgodovina na Jadranu sega dva tisoč let in še več v preteklost. »Imamo dokaze, da so v času grške kolonizacije na najbolj izpostavljenih krajih v Jadranu netili ogenj, najprej z drvmi, nato z ogljem na železnih rešetkah, potem so prižigali lojenice, pa petrolejke, zatem mrežice s plinskimi hlapi, po drugi svetovni vojni plinske svetilke, šele pozneje so prišli svetilniki na elektriko.« Elektriko je na osamljenem otoku težko pridobiti. Rešitev so prinesle sončne celice. »Prve sončne celice za pridobivanje elektrike za svetilnike je Plovput postavil leta 1987. Od takrat jih uporabljamo povsod, jih posodabljamo, vse do danes, ko pridobivamo elektriko bodisi s sončno svetlobo bodisi z naftnimi agregati,« pripoveduje sogovornik.

Če mislimo z besedo svetilniki na vse utripajoče luči, ki po posebnem sistemu kažejo pot mornarjem, jih je v hrvaškem morju vsega skupaj kar 1069. Vendar šteje stroka za »prave« samo tiste, ki imajo tudi zgradbe za bivanje. Takih je na Jadranu 45. Poleg pravih svetilnikov je še osem vrst drugih svetlobnih teles, denimo obalne in pristaniške luči, signalne boje in signalne postaje, ki jim laiki prav tako rečemo svetilniki. Vsi pravi, torej zidani svetilniki so iz obdobja avstrijskega cesarstva in Avstro-ogrske monarhije. Ko so Avstrijci po dunajskem kongresu leta 1815 dobili Dalmacijo, so se vzdolž vzhodne jadranske obale kmalu sistematično lotili urejanja morskih poti, s tem pa tudi gradnje svetilnikov, ki delujejo še danes. Prvi je zrasel na rtu Savudrija leta 1818. Na začetku jih je gradila tržaška borza, leta 1850 je razvoj prometa in svetilniške službe v avstrijskem delu Jadrana prevzela za to ustanovljena Pomorska uprava Trst. V sto letih so Avstrijci zgradili nepredstavljivih 687 svetilnikov. Na 156 so živeli svetilničarji. Danes živijo svetilničarji zgolj na 17 izmed njih. To so najpomembnejši svetilniki, ki so prav tako avtomatizirani kot vsi drugi, a posebne okoliščine narekujejo, da imajo tudi živo posadko, piše Grbas v še neizdani knjigi o svetilniku na otoku Vir, v kateri se ukvarja predvsem z zgodovino tega svetilnika.

Vir za turizem: 1200 evrov za eno noč

Na Vir je najbolj ponosen. Damirjeva zasluga je, da je Plovput oddal svetilnik v najem občinskemu podjetju Vir turizem, to pa je v njegovo obnovo vložilo 3,5 milijona kun in s tem legendarnega očaka spremenilo v najlepše urejen svetilnik na Jadranu. Plovput, ki upravlja vse hrvaške svetilnike, jih v turistične namene oddaja še 12, vseh skupaj pa oddaja 25. Samo Villa Lanterna, kot imenujejo zdaj svetilnik na Viru, ima pet zvezdic. V resnici je to luksuzen apartma s svojim kuharjem, če ga gostje želijo, in vsem udobjem, kar si ga je mogoče zamisliti. Cena v glavni sezoni je 1200 evrov na noč za največ osem gostov, lahko pa pride seveda en sam. Najem drugih svetilnikov je cenejši. Izkupiček iz turistične dejavnosti gre za obnavljanje in vzdrževanje svetilnikov. Ravno zato, da jih rešijo propada, so jih v najem tudi dali. Nekateri pa so zaradi svoje lege tako pomembni, da jih ne oddajajo, saj bi turisti motili svetilničarje.

Desetine novih svetlobnih teles

Vsak svetilnik ima svoj utrip, ki se razlikuje od vseh drugih utripov v okolici. Po njem mornarji vedo, kje so. In seveda po barvi. Čeprav opozarjajo svetilniki na največjo nevarnost – plitvino ali čeri – je njihova svetloba bela. Rdeča svetloba sploh ne pomeni nevarnosti ali prepovedi, kot bi pričakovali po analogiji s cestnim prometom, pač pa označuje na vhodu v luko levo stran, medtem ko je zelena na desni. Ali je svetilnike težko vzdrževati? »Ne gre za to, da bi bilo težko, vendar je treba biti zares skrben. Če je kaj narobe s katerim od najpomembnejših svetilnikov, svetilnikom prve kategorije, je treba napako odpraviti v 24 urah, pri srednje pomembnih v 48, pri manj pomembnih pa v 72 urah. Največje breme pri tem je odgovornost za svetilnike. Sem odgovorna oseba za 310 svetlobnih teles. Če se zgodi karkoli, bodisi da ladja nasede ali pa celo da nekdo umre, moram dokazati, da je svetilnik v bližini dobro deloval. Ko je predlanskim nasedla potniška ladja Dalmacija, sem moral dokazati, da je bil svetilnik Balabra v bližini redno pregledovan in da je brezhibno delal. Zamislite si, kaj bi bilo, če ne bi delal! Nihče se več ne bi spraševal, ali je bil častnik na palubi ali pa je morda odšel in je ladja med njegovo odsotnostjo spremenila smer in nasedla.«

Ali bodo svetilniki in svetilničarji izumrli v tekmi s sodobnimi navigacijskimi sredstvi, kot so radijski valovi, ki jih prav tako oddajajo svetilniki, ter sistemom GPS, ki je vezan na satelite? Sogovornik odkimava. Nikakor. Svetilniki so še vedno bistveni za navigacijo in orientacijo mornarjev, saj je človek tak, da si veliko lažje predstavlja, se lažje orientira in se počuti bolj gotovega, če nekaj vidi v resnici, ne samo na instrumentih. Hrvaško podjetje Plovput je v zadnjih letih zgradilo na desetine novih svetlobnih teles. Svetilniki in svetilničarji dobivajo tudi nove naloge, vzdržujejo svetilnike, ukrepajo ob nesrečah in zbirajo informacije. Zaradi schengenske meje so na nekatere nedavno vgradili kamere. Prav tako se ne sme izgubiti znanje. Ne vemo, kaj se bo zgodilo z najsodobnejšo tehniko. A morja in mornarji bodo ostali in takrat bodo znova še bolj kot zdaj potrebovali tudi svetilnike.