Osebno z Rokom Snežičem: Doktor davčnih utaj

Njegova žena Klavdija Snežič je pred dnevi precej odprla mošnjiček za medijski projekt, katerega idejni oče je vodja opozicijske SDS Janez Janša.

ned, 19.07.2015, 21:00

Pravi, da ne on ne njegova žena nista člana nobene stranke in da nikoli nista bila. Podpira pa idejo zagona podjetništva na način, kot ga zagovarja Janez Janša. »On je super človek, vesel sem, da sem ga spoznal. Zato si želim, da bi nekoč vodil državo.«

Izjava se nanaša na odkritje medijev, da je Klavdija Snežič pred dnevi precej odprla mošnjiček za medijski projekt, katerega idejni oče je vodja opozicijske SDS Janez Janša. Kar 25 tisočakov je namenila nastajajočemu »uravnoteženemu« mediju. Vendar Snežič zanika, da bi sam imel kakšne politične apetite, čeprav ga je s svojimi besedami in idejami Janša na odprtem oddelku zaporov na Dobu, kjer sta si delila sobo, prav očaral.

Podjetniku so nadvse všeč Janševe zamisli o reševanju slovenskega gospodarstva in prepričan je, da bo to tudi del napovedanega medijskega projekta, ima pa povedati kar nekaj krepkih o delovanju slovenskih dacarjev in davčni zakonodaji. Kako ne, saj je dobro občutil trd padec z davčnega vrtiljaka, s katerega je zletel skupaj z Nenadom Đukićem, nekdanjim najtesnejšim sodelavcem in prijateljem.

Takratna šefa Poravnave, odškodninske družbe za pomoč in svetovanje pri uveljavljanju odškodnin, sta se aprila 2010 znašla v odmevni kriminalistični preiskavi zaradi suma več kaznivih dejanj. Skupaj s pomagači sta s fiktivnimi posli s slamnatimi podjetji, tako imenovanimi missing traderji, leta 2008 organizirala in izpeljala navidezno preprodajo dveh luksuznih jaht. Pri tem sta po trditvah tožilstva od davčne uprave zahtevala vračilo davka na dodano vrednost in ga v dveh primerih tudi dobila, čeprav slamnata podjetja davka sploh niso plačala. Zadnjega izplačila dacarji niso izvedli, saj so jim prej prekrižali načrte.

Sreča v nesreči

Ko se je izkazalo, da so dokazi specializiranega državnega tožilstva o goljufiji, pranju denarja in davčni zatajitvi trdni kot kamen, sta obtožena očitke priznala in se pogodila za milejšo kazen, kot bi jo sicer dobila ob morebitni obsodilni sodbi v rednem kazenskem postopku.

Sprejela sta tri leta vikend zapora, vsak je moral plačati še 150.000 evrov stranske denarne kazni in povrniti 336 tisočakov protipravno pridobljene premoženjske koristi. Škoda, ki so jo državnemu proračunu povzročili pri poslih z jahtami, je bila namreč ocenjena na 672.000 evrov. Snežič pravi, da je vse plačal, zato tudi še naprej uživa »zaporniške« ugodnosti, za Đukića pa dvomi, da je poravnal denarno kazen, in se je moral verjetno zato preseliti v klasični zapor, saj ga na odprtem oddelku ne srečuje.

Doktor davčnih utaj – dobesedno, saj je s tega področja doktoriral na novogoriški pravni fakulteti, zato ga takšna oznaka niti ne moti – se zdaj kesa, da se je, tako pravi, pustil zavesti nekoč prijatelju in najožjemu sodelavcu Đukiću. Čeprav je sam pretkan davčni svetovalec, prav na Đukića kaže s prstom, da si je zaradi njega umazal ime, plačal visoko denarno kazen in pristal za zapahi. No, poročanje medijev, da je v zaporu, ga izredno moti, saj je po njegovem zavajajoče. »Sem na alternativnem prestajanju zaporne kazni, nisem v zaporu.« Priznava, da je to bolj vikend oddih, saj na Puščavo, kjer je odprti oddelek zaporov na Dobu, pride v soboto popoldne, v ponedeljek zjutraj pa gre že nazaj v službo. Ta je zadnje mesece predvsem v Banjaluki, kjer nadaljuje uspešne posle z zavarovalniškimi odškodninami. Ker trdi, da se je v postopku znašel zgolj zato, ker je bil formalno kot direktor podpisnik spornih pogodb in dokumentov, je sklenil, da bo »deloval samo še v ozadju«. Zdaj je le še lastnik blagovne znamke Poravnava, sámo družbo pa je prodal trem podjetnikom. Vse to iz previdnosti, da se ne bo spet kdaj znašel v postopku zaradi grehov drugih, pravi.

Ob vsem zgražanju nad nekdanjim sodelavcem bi lahko hudomušno pristavili, da je bilo v vsej nezakoniti davčni zgodbi za Snežiča vsaj nekaj pozitivnega. Kot rečeno, je zaradi zadeve Patria postal cimer z Janezom Janšo. Prava sreča v nesreči, bi lahko rekli. Med njunim pogovorom je namreč beseda nanesla na gospodarstvo, kjer so si njune ideje, tako Snežič, zelo blizu. Bržkone sta imela precej podobne poglede tudi na pravosodje. V nos gre Snežiču, kot tudi Janši, še zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora. Prepričan je, da marsikateri podjetnik včasih težko za več let nazaj dokaže izvor premoženja, čeprav je bilo pridobljeno zakonito. Ta ukrep in še kakšni davčni postopki pa po njegovem mnenju dušijo slovensko gospodarstvo.

S porschejem na »vikend«

Voznik prestižnega porscheja panamere in porscheja cayenna (lastnik ni on, temveč njegovo podjetje) je v osebnem stečaju. »Ne zato, ker bi bil komu osebno kaj dolžen, temveč spet zaradi naše davčne zakonodaje,« je kritičen. »Moje bosansko podjetje mi je posodilo milijon evrov, da sem si kupil hišo. Davčna pa mi je to obdavčila kot zaslužek v tujini, ne pa kot posojilo. Dobil sem za pol milijona evrov plačila davka. Norost! To je nezakonita davčna odločba, izpodbijam jo tudi na ustavnem sodišču. Ampak ker se tam nikamor ne premakne, bom to jaz v tem času lepo rešil z osebnim stečajem.«

Ko na koncu našega pogovora beseda spet nanese na podjetništvo, znova ne pozabi na zaporniškega cimra in njegov medijski projekt. »Ko danes berete časopis in gledate televizijo, se vseskozi o podjetništvu poroča le negativno. Kako bi morali imeti sindikati pravice, delavci biti udeleženi pri odločanju oziroma dobičku, nikjer pa se ne poroča, da če bomo potolkli podjetnike, bomo vsi lačni. Samo za to gre. Žena je v novi medij vložila, ker bo ta o gospodarstvu poročal drugače. Če me še enkrat vprašate o gospodu Janši, ga prej nisem poznal, ne osebno ne politično. Na volitve do zdaj še nikoli nisem šel. Lahko pa ponovim, da je preudaren in sposoben človek, ki bi znal gospodarstvo popeljati na pravo pot. Ni kot Luka Mesec.«

Mariborsko-banjaluški podjetnik, kakšne tri mesece pa tudi še vikendaš na Puščavi, na mariborski pravni fakulteti pripravlja novo doktorsko disertacijo. Z davčnega področja, kakopak. Če je imel iz prve doktorske tematike o davčnih utajah nekaj lastnih izkušenj, jih ima tudi o novi temi. Naslov doktorske naloge bo namreč Diskrecijska pravica davčnega organa na škodo zavezancev in proračuna. To pa upravičuje z dejstvom, da je od države pred časom dobil vrnjenih dobrih 200.000 evrov neupravičeno zaračunanega davka na dodano vrednost in še 80 tisočakov obresti. Zdaj zaradi tega stavi še na, kot bi se izrazil njegov nekdanji zaporniški cimer, »krivosodje«, saj od države pričakuje dobrih 1,3 milijona evrov denarnega obliža zaradi škode, ki mu je nastala zaradi neupravičeno pobranega DDV.

Prijavi sovražni govor