Osebno z Vidom Dorio: Nadzornik volilnih kampanj

Nekdanji mladinski državni prvak v teku na smučeh je že drugo leto generalni sekretar nevladnega društva Integriteta, ki bo med tokratnimi lokalnimi volitvami izvedlo prvi neodvisni terenski nadzor financiranja volilnih kampanj pri nas.

Terenski nadzor financiranja volilnih kampanj bo za društvo Integriteta opravljalo od dvajset do trideset prostovoljcev, pripoveduje. Monitoring bo potekal v petih do sedmih občinah, med njimi zagotovo v Ljubljani, Mariboru, Kopru, Ajdovščini, Kamniku in Kranju.

»Izdajalski« predvolilni golaž

Prostovoljci bodo preštevali plakate posameznih političnih strank, list in kandidatov in tudi sicer popisovali njihove oglaševalske dejavnosti, naj bo v medijih ali drugje. Udeleževali se bodo predvolilnih shodov, in če bo na njih, denimo, nastopil ansambel, ki svojega nastopa organizatorju kampanje ne bo zaračunal, bo s tem kršen zakon o volilni in referendumski kampanji. Prav tako bo kršen zakon, če bo gostinsko podjetje politični stranki zagotovilo predvolilni golaž po ceni, ugodnejši od tiste, ki jo plača navadni državljan, kajti takšen popust se šteje kot donacija, zasebna podjetja pa ne smejo financirati strank ali kampanj.

V celem je osnovna ideja monitoringa nadvse preprosta: »Podatke, ki jih bomo zbrali, bomo finančno ovrednotili in jih primerjali s finančnimi poročili političnih strank in organizatorjev volilnih kampanj. Na kratko: ocenjevali bomo vrednost kampanj in preverjali finančno verodostojnost poročil,« pojasnjuje.

K nadzoru nad volilnimi kampanjami vabijo vse državljane. V ta namen so na svoji spletni strani (www.integriteta.si) odprli interaktivni zemljevid Slovenije, v katerega lahko kdorkoli vpisuje svoja opažanja o kampanji.

Kampanja pred kampanjo

Čeravno se je volilna kampanja začela šele 5. septembra, so že zaznali prve sume nepravilnosti. V Kranju, denimo, so se prvi predvolilni jumbo plakati pojavili že pred tem dnevom – le da se Boštjan Trilar takrat še ni promoviral kot županski kandidat, ampak je prek plakatov someščane »zgolj« pozival, naj mu pošljejo svoje predloge za boljši Kranj. Drugi primer: le nekaj dni pred začetkom volilne kampanje je s posebnim brezplačnikom kranjska gospodinjstva nagovoril sedanji župan Mohor Bogataj. »Ne gre nujno za kršitev zakonodaje,« pojasnjuje Doria, »a naš cilj je opozarjati tudi na sive cone zakonodaje. Predčasno začenjanje volilne kampanje spada v območje sivega polja, ki daje kandidatu potencialno prednost pred drugimi. Podobna siva cona so občinski brezplačniki.« Spet v Kranju so odkrili plakate tretjega županskega kandidata, Zorana Stevanovića, ki niso bili oštevilčeni. »Vsi predvolilni plakati morajo biti oštevilčeni s posebno kodo, ki omogoča sledljivost in primerjavo, koliko plakatov je posamezni kandidat naročil in koliko jih je plačal.«

Še posebej sporno je po njegovem ravnanje oglaševalskih lobijev, PR-agencij in podjetij, ki razpolagajo s plakatnimi mesti. »Obstajajo indici, da naj bi posamezni kandidati dobivali plakatna mesta brezplačno,« pojasnjuje. To je nadvse skrb vzbujajoče. »Če nekdo dá kandidatu nekaj zastonj, lahko utemeljeno predvidevamo, da bo, če bo kandidat izvoljen, nekaj zahteval nazaj. Gre za pojav state capture, ujetosti države, pri katerem vlada, politična stranka, župan ali drug izvoljeni funkcionar nagradi donatorja, ki ga je podprl v volilni kampanji, z različnimi nagradami, kot so pridobitev posla na javnem naročilu, svetovalne pogodbe, podelitev koncesije, zaposlitve v javnem sektorju in podobno.«

Vztrajno padanje Slovenije

Prav te klientelistične in tudi nepotistične povezave so še zlasti na lokalni ravni močno razprostranjene, hkrati pa je nadzor nad njimi v občinah, ki jih je ta hip že 212, tako rekoč nemogoč. O obsežnosti sivega polja na lokalnem nivoju po njegovem pričajo že podatki o uradno prijavljenih lobističnih stikih v lanskem letu: »Od nekaj več kot devetsto evidentiranih lobističnih stikov so se domala vsi odvili na državni ravni, na lokalni ni bilo pravzaprav nobenega.«

Nadzor volilnih kampanj ni samonikla domislica društva Integriteta, temveč mednarodni projekt treh partnerjev. Kampanje bodo letos nadzorovali tudi na Poljskem in Slovaškem, poudarja. Slovensko društvo, katerega polno ime je Društvo Integriteta – Transparency International Slovenia, je del mednarodne organizacije Transparency International, ki je »največja nevladna organizacija za boj proti korupciji na svetu in je dejavna v več kot 110 državah. Imamo zelo dober globalni, regionalni kot tudi lokalni vpogled v razmere, ki vladajo na tem področju«.

Slovenija na vseh lestvicah stopnje korupcije vztrajno pada že zadnjih pet, šest let. Zakaj? »Eno je zaznavanje korupcije, drugo je dejanska korupcija,« odgovarja. »Ne verjamem, da je v Sloveniji zdaj več korupcije, kot je je bilo pred letom 2008, ko tako rekoč nihče pri nas še ni govoril o njej. Šele s krizo in padcem BDP smo se lahko na lastne oči prepričali, kako poguben je vpliv korupcije na vsakodnevno življenje državljanov in na gospodarstvo kot tako.«

Ko ga pobaramo, katera področja so z vidika korupcije v Sloveniji še posebej problematična, odgovori: »Javna naročila nasploh, še zlasti tista v zdravstvu, v preteklosti pa tudi v gradbeništvu, ki ga zdaj ravno zaradi korupcijskih povezav tako rekoč ni več; zatem klientelizem in nepotizem predvsem na lokalnem nivoju, investicije v okolje in prostor, ki so povezane s spremembami namembnosti zemljišč, zaradi privatizacije tudi prodaja državnega premoženja.«

Pravnomočni korumpiranec korumpira še naprej

Ali ravnanje politika, ki je pravnomočno obsojen zaradi korupcije, hkrati pa se oklepa javne, poslanske funkcije, vpliva na dojemanje korupcije? »Vsekakor,« odgovori. »Vpliva absolutno negativno. Sporoča, da je korupcija nekaj sprejemljivega, da politika izmed sebe ni zmožna izločiti gnilega jabolka, in kvarno vpliva na dojemanje politike ter na zaupanje javnosti v politiko nasploh. Slovenci smo evropski prvaki v nezaupanju v politike in politične stranke.«

Novoizvoljenim poslancem je društvo Integriteta poslalo v podpis zavezo za boj proti korupciji. Podpisali so jo vsi razen poslancev Janševe SDS. »To nas ni presenetilo, bi pa pričakovali več aktivnega delovanja tako velike stranke.«

Pri ocenjevanju Cerarjeve koalicijske pogodbe ostaja zadržan: »Izrečene misli, zaveze itn., ki so povrhu še precej posplošene, podpiramo, vendar te ne pomenijo veliko. Politiki so pretkana bitja, pripravljena narediti marsikaj, da so izvoljena. Štejejo zgolj dejanja.«

Je diplomant prve stopnje bolonjskega študija na fakulteti za varnostne vede. Diplomiral je pri prof. Bojanu Dobovšku, nesojenem notranjem ministru Cerarjeve vlade, s temo Whistleblowerji ali prijavitelji. Njihova zakonska zaščita v Sloveniji je razmeroma dobra, ugotavlja, kljub temu pa se mora velika večina žvižgačev soočiti s povračilnimi ukrepi delodajalca. Posledično je strah pred represalijami glavna ovira na poti prijavljanja koruptnih dejanj.

Pri svojih sedemindvajsetih letih osebno še ni prejel ponudbe ali predloga, ki bi ga lahko označil za koruptnega. »Nimam pristojnosti, da bi lahko komurkoli kaj dal ali ga za kaj prikrajšal,« pojasnjuje. Ko ga pobaramo, ali bo v prihodnosti kandidiral za člana KPK, odvrne, da je za takšno razmišljanje še prezgodaj.

Dejstvo, da se že od drugega letnika fakultete oziroma od leta 2009 ukvarja s preprečevanjem korupcije, je po njegovem boljkone plod naključja. »Če ne bi bil sprejet na fakulteto za varnostne vede, je bila moja druga izbira fakulteta za šport,« odgovarja. Ne nazadnje, za večkratnega mladinskega državnega prvaka v teku na smučeh in člana mladinske državne reprezentance, ki je treniral skupaj s športnicama, kot sta Vesna Fabjan in Barbara Jezeršek, bi bila športna kariera najbrž bolj »naravna« izbira od preganjanja korupcije.