»Osvežilni« pritoki Velenjskega jezera

Ko smo septembra poročali o nenavadnih spremembah koncentracij fekalnih bakterij v Velenjskem jezeru, izmerjenih pri čolnarni in objavljenih na spletni strani velenjske občine, nas je ta obtožila zavajanja in nepotrebnega strašenja ljudi. Po njihovem zatrjevanju se je zgodila le napaka pri vnašanju izmerjenih podatkov celjske enote nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano (NLZOH), kar naj bi pomenilo, da je voda v Velenjskem jezeru povsem varna za kopalce. Zaradi napake, na katero smo opozorili v članku, je agencija Slovenska akreditacija uvedla nadzor nad delom celjske enote NLZOH, ki je nosilec državne akreditacije za izvajanje mikrobioloških analiz. »V laboratoriju smo takoj po ugotovljeni napaki o tem obvestili naročnika, izdali popravljena poročila o preskusu in glede na obseg napake izvedli korektivni ukrep za preprečitev pojavljanja napake v prihodnje. Slovenska akreditacija je bila ob nadzoru seznanjena z obsegom napake in je pregledala postopek ukrepanja. Na podlagi ugotovitev po pregledu ukrepanja neskladnosti niso podali,« je sporočila Tatjana Car Drnovšek, vodja oddelka v celjski enoti NLZOH.

Podjetje Erico – inštitut za ekološke raziskave iz Velenja, ki za občino v kopalni sezoni izvaja tedenske meritve kakovosti jezerske vode (omenjeni laboratorij zanj opravlja mikrobiološke analize), je v odzivu na članek na svoji spletni strani objavilo pojasnilo, v katerem je zagotovilo, da je voda »v opazovanih letih v vseh obdobjih vzorčenja ustrezala kriterijem za kopalne vode«. »Vsem kopalcem, ki so se v letošnjem letu na plaži ob Velenjskem jezeru šteli v tisoče, sporočamo, da nimajo nikakršnega razloga za strah, kajti jezerska voda je za kopanje primerna in neoporečna, zaradi tega tudi zaposleni na inštitutu Erico, ki meritve izvajamo, radi z otroki pridemo na Velenjsko plažo in zaplavamo v osvežilnem Velenjskem jezeru!«

Velenjskega župana Bojan Kontiča pa je članek tako razburil, da je zahteval objavo pojasnila v časopisu Delo, nato pa avtorja prijavil novinarskemu častnemu razsodišču. To je razsodilo v prid novinarjema (glej okvirček).

Obupen smrad

Vendar zadeve niso tako čiste, kot bi jih na občini radi prikazali. Po objavi članka se je oglasil domačin iz Velenja in nas opozorili na vtoke s fekalijami onesnažene vode v jezero. Odplake iz vrtičkarskega naselja Kunta Kinte, ki šteje okoli 250 tipskih hišk, se stekajo v jezero, je sporočil vir in dodal, da je bil o tem obveščen podžupan, zadevo pa je obravnaval tudi kolegij župana.

Med terenskim ogledom brežine pod znamenitim vrtičkarskim naseljem Kunta Kinte (poimenovanim po televizijski nadaljevanki), ki je nekaj sto metrov oddaljeno od kopališča ob čolnarni, smo našli nekaj cevi, po katerih teče voda v jezero. Uporabnik ene od hišic je brez ovinkarjenja potrdil, da poleti v jezero po eni od teh cevi kdaj pa kdaj teče s fekalijami onesnažena voda, kar je podkrepil tudi s fotografijami. Predstavnike Habita, skrbnika naselja, in občine je lani s problemom seznanil in jih opozoril, da v poletnih mesecih obupno smrdi.

Kakšno nevarnost tako onesnaženje pomeni za vodo Velenjskega jezera, so se zavedali tudi na občini, kar dokazuje izjava nekdanjega župana Srečka Meha. »Uredili smo kanalizacijo in nanjo priklopili skupne sanitarije. Vse zato, da bi ohranili jezero, v katerem bi vsak dotok fekalij povzročil veliko škodo,« je pred petimi leti v članku o vrtičkarskem naselju Kunta Kinte za Nedelo povedal takratni župan Meh. Da so hišice priključene na kanalizacijo, pritrjuje tudi naš sogovornik, vendar dodaja, da očitno ne vse, sicer smrdečih izlivov po njegovem ne bi smelo biti.

Obveščeni oziroma neobveščeni

Na občini zatrjujejo, da do zdaj niso prejeli nobene prijave o tem, da bi fekalije iz kanalizacijskega omrežja vrtičkarskega naselja odtekale v jezero. »Če bi takšno prijavo prejeli, bi obvestili ustrezne službe,« so zapisali. Podatek so preverili tudi pri Premogovniku Velenje, ki vzdržuje interno kanalizacijo: »Podatka o priključenosti posameznih hišk na interno kanalizacijo Kunta Kinte nimamo, saj z njo ne upravljamo. S podrobnejšimi informacijami razpolaga upravljavec naselja, podjetje Habit.« Tam pravijo, da so navedbe o odtekanju umazane vode iz naselja v jezero neresnične. Podrobnih pojasnil nam zaradi odsotnosti pristojnega referenta niso mogli posredovati.

Opisani primer pa ni edini, ko so bili občina oziroma njeni predstavniki obveščeni, da v jezero teče onesnažena voda. O tem so jih obvestili tudi ribiči. Kot je povedal predsednik velenjske ribiške družine Jože Šumah, črpališče kanalizacijskih vod v neposredni bližini njihove ribogojnice na meji med Škalskim in nižje ležečim Velenjskim jezerom (kjer je urejeno kopališče) občasno ne prečrpa vse vode v zbirni sistem, ki vodi v čistilno napravo, ampak nekaj kanalizacijske vode izteče mimo njega in nato v jezero, na kar so občino že večkrat opozorili. Te prelive so tudi fotografirali in jih pokazali pristojnim.

Na republiškem inštitutu za vode pravijo, da je glede fekalnih odpadnih voda komunalnega sistema pri odvajanju v vodotoke in jezera nujno upoštevati mejne vrednosti onesnaženosti odplak, ki se lahko odvajajo v reke in jezera, in tudi samočistilno sposobnost reke ali jezera.

Na občini pojasnjujejo, da je v obravnavanem območju zgrajena kanalizacija ob Škalskem jezeru s črpališčem in varnostnim prelivom za primer zelo povečanih pretokov zaradi obilnih padavin. »V času prelivanja komunalne in padavinske odpadne vode so koncentracije še vedno pod dovoljenimi vrednostmi za izpust v vodotoke, ki jih določa uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadne vode v vode in javno kanalizacijo.« Dodali so še, da glede na občutljivost območja izvajajo ukrepe za zmanjšan pretok odpadne vode na črpališče Ribiška koča in prek varnostnih loput preusmerjajo dotok na črpališče odpadnih vod Škale staro (ime črpališča pri Škalskem jezeru vzhod), s katerega prečrpavajo odpadno vodo v kolektor. »Do prelivanja odpadne vode tako prihaja le ob izjemno povečanih padavinah in dotoku padavinske vode v kanalizacijo za loputami (iz območja igrišč).«

Ocena stanja

Ribiči opozarjajo, da kanalizacija ni edini vir onesnaženja Velenjskega jezera; ta se dogaja tudi prek potokov, ki pred izlivom tečejo čez pognojena kmetijska zemljišča, je še povedal Šumah. Eden od takšnih potokov je Sopota na severu jezera. Drug vir je dodal, da kmetje z vodo iz potokov perejo z gnojnico umazane cisterne in da po vodi večkrat plava nafta. Po naših informacijah pa k onesnaženju gotovo prispeva tudi omenjena ribogojnica med Škalskim in Velenjskim jezerom, iz katere se voda po kratkem povezovalnem potoku izteka v Velenjsko jezero. Šumah sicer zatrjuje, da ima ribiška družina za delovanje ribogojnice vsa dovoljenja in da v njej vzrejajo zgolj ribe za vlaganje v jezera. Na inštitutu za vode pa smo izvedeli, da morajo biti odplake ribogojnice »obvezno speljane na čistilno napravo, če je iztok predviden v območje, razglašeno za kopalno vodo«.

Velenjsko jezero sicer ni razglašeno za kopalno vodo, in to prav zaradi neustrezne kakovosti vode, o čemer smo pisali v prvem članku. Pobudo za uvrstitev na seznam kopalnih voda je velenjska občina podala že leta 2012. »Uredbe z dopolnitvami seznama kopalnih voda naj bi bila sprejeta že pred začetkom letošnje kopalne sezone. V istem postopku, kot je naša pobuda, so vse pobude, ki jih je ministrstvo prejelo leta 2012,« so zapisali na občini. Leta 2013 so pri Ericu naročili tudi izdelavo profila kopalne vode Velenjskega jezera, strokovne podlage za pridobitev statusa kopalne vode pa je pripravil inštitut za vode. V dokumentu je med drugim navedeno: »Kopalna voda jezera je lahko izpostavljena kratkotrajnemu mikrobiološkemu onesnaženju v primeru intenzivnega spiranja priobalnih zemljišč ob hujših nevihtah in lokalnih nalivih (predvsem zaradi kmetijstva, ker je kanalizacija 'praktično' sklenjena). Voda je lahko izpostavljena kratkotrajnemu kemijskemu onesnaženju, zlasti v primeru vnosa onesnaževal zaradi intenzivnega spiranja priobalnih zemljišč ob hujših nevihtah in lokalnih nalivih, predvsem spiranja rastlinskih zaščitnih sredstev s kmetijskih in rekreacijskih zemljišč.«

Agencija za okolje oceno stanja Velenjskega jezera po vodni direktivi za leto 2015 še pripravlja.

Kakšno pa je tveganje za kopalce, ki plavajo v vodi, v katero odteka neznana količina onesnažene vode?

Na nacionalnem inštitutu za javno zdravje pravijo, da so po navedbah tujih virov na plažah oziroma v jezerih potrdili vsebnost enterovirusov, adenovirusov, salmonel, kampilobakterja. »V Sloveniji so bolniki, ki so preboleli črevesne nalezljive bolezni, odgovorili, da so obiskali tudi nekatera kopališča (bazene, terme, jezera), kar pa ne pomeni, da so se tam tudi okužili,« je zapisala Eva Grilc z inštituta. Poudarja, da je glede na število vseh prijavljenih črevesnih okužb (več kot 20 tisoč na leto) število oseb, ki bi se lahko okužile na kopališčih, zelo majhno. »Res pa je, da vseh bolnikov anketa ni zajela,« je še zapisala Grilčeva.

Kopalci so na Velenjski plaži torej varni – le pri vpisovanju podatkov o številu fekalnih bakterij v odvzetih vzorcih vode se kdaj pripeti kakšna napaka. In kljub tej je število bakterij še vedno v sprejemljivih mejah. Bi bilo pa morda precej večje, če bi vzorce vode jemali vsaj še v bližini omenjene cevi, speljane iz vrtičkarskega naselja, in v času, ko iz nje 'obupno smrdi'.