»Ovadba zoper Bobinca ni bila dana na pamet ali na lastno pest«

To mu je uspelo s pomočjo podatkov kolegov, ki so mu jih posredovali kolegi iz tujine. Kaznoval pa je tudi dve borznoposredniški hiši, ki sta strankam pri prenosu vrednostnih papirjev s KDD zaračunavali preveč.

Po naših informacijah je policija končala predkazenski postopek in ugotovila, da ni razlogov za kazensko ovadbo, ki ste jo podali proti Franju Bobincu, predsedniku uprave Gorenja. Ste seznanjeni s tem?

Ne, nimam te informacije. S policije me o tem niso obvestili, ampak za nas ni ključna policija, pač pa odločitev tožilca oziroma sodišča. ATVP vsekakor vztraja pri svojih stališčih, o katerih smo se posvetovali tudi s kolegi v tujini in vsi so nam zatrdili, da bi storili enako, kot smo storili mi. Sum storitve kaznivega dejanja posredovanja notranjih informacij nepooblaščeni osebi je bil namreč tako očiten, da bi vsak nadzorni organ ravnal enako. Ovadba ni bila dana na pamet, nepremišljeno ali na lastno pest. Obstaja namreč seznam oseb, ki so bile upravičeno seznanjene z notranjo informacijo, povezano s skrbnim pregledom Panasonica; predsednika vlade na tem seznamu ni. Ker postopek še teče, kaj več ne bi komentiral, ker me k temu tudi zavezuje zakon. Gre izrazito za vprašanje strokovne narave in ne javnega komentiranja.

Kaj pa preiskava suma trgovanja z delnicami Gorenja na temelju notranjih informacij o japonskem skrbnem pregledu, je prišlo do zlorabe?

V primeru Gorenja bi res rad posebej poudaril, da je ATVP izvedla zelo široko preiskavo, ki je zajemala pridobivanje in analizo podatkov iz 13 držav; zaradi obsežnosti in zahtevnosti preiskave sami postopki še niso končani. Lahko pa povem, da je agencija konec decembra zaradi suma dveh kaznivih dejanj in suma poskusa kaznivega dejanja zlorabe notranjih informacij na pristojno okrožno državno tožilstvo vložila kazenski ovadbi zoper dve fizični osebi.

Sta ti dve fizični osebi iz Slovenije in za koliko sta se okoristili?

Da, gre za posameznika iz Slovenije. Podrobnosti ne morem razkrivati, saj gre za zaupnost nadzornih postopkov. Preiskava je vsekakor obsežna in brez sodelovanja nadzornikov iz več držav še nedolgo nazaj sploh ne bi mogli priti do podatkov, ki smo jih potrebovali. Le tako smo lahko prišli do podatkov o fiduciarnih računih v tujini. Zadovoljen sem, da smo lahko te podatke analizirali.

Sta zaslužila veliko? Delnica je po objavi informacije o skrbnem pregledu poskočila za 40 odstotkov.

O tem za zdaj ne morem govoriti. Ko bo celotna preiskava v zadevi Gorenje končana, bomo lahko povedali kaj več. Ker je bil primer tako odmeven v javnosti, je zagotovo prav, da o tem povemo kaj več.

Na primeru Gorenja in Heliosa vidimo, kako lahko puščajo ali tesnijo notranje informacije. Gorenju so ušle, Helios pa je bil iz avstrijskih rok Japoncem prodan, ne da bi v javnost prišlo karkoli na to temo.

Posel je bil sklenjen, in to je to. Glede prodaje Heliosa iz avstrijskih rok Japoncem ATVP sicer ni imela nobenih pristojnosti, saj Helios po prodaji Avstrijcem ni bil več javna družba. Kar zadeva Gorenje, pa smo že večkrat pojasnili, da je za odlog objave notranje informacije odgovoren izdajatelj delnic, ki na lastno odgovornost odloži njeno objavo z namero, da zavaruje svoj upravičeni interes. In če sta izpolnjeni dve zahtevi, namreč, da ni verjetno, da bi takšna odložitev objave lahko zavajala javnost, in da izdajatelj zagotovi ustrezno zaupnost te informacije, se izdajatelj lahko zanjo odloči in o tem obvesti ATVP, ki se s tem le seznani.

Koliko dela imate sploh s prevzemi?

Lani je bilo 14 prevzemov, trenutno jih je sedem, od tega dva še potekata, izraženih pa je bilo tudi pet namer za prevzem. Samo število prevzemov kaže, da ima ATVP s prevzemi veliko dela.

Igor Štemberger iz Ilirike je za Delo jasno povedal, da ne verjame v pregledno privatizacijo, pogovarjali smo se sicer o prodaji NLB, in da je pri vsaki takšni transakciji na trgu nekdo, ki je bolje obveščen in vidi korak naprej. Kaj takšno mnenje starega borznega mačka pove o urejenosti našega trga?

ATVP je v preteklosti podala številne kazenske ovadbe zaradi suma zlorabe notranjih informacij na tožilstvo in policijo in ti postopki pred sodišči še danes niso pravnomočno končani. Brez ustreznega oblikovanja sodne prakse ta pojav v širši družbi nikakor ne bo sprejet kot nedovoljen in zelo škodljiv za zaupanje v trg finančnih instrumentov. Če ne bo ustrezne sodne prakse, nihče od nadzornih organov ne bo imel niti smeri, v kateri naj bi deloval. Ker sodni postopki niso končani, ima pravosodni minister zelo prav, ko opozarja, da so ovadbe nadzornih organov čisto nekaj drugega kot ovadbe fizičnih oseb. A da ne bo pomote, ne prizadevamo si za obsodilne sodbe. Ključno se mi zdi, da do sodnega epiloga sploh pride.

Podpirate Klemenčičevo namero o ustanovitvi posebnega specializiranega sodišča za gospodarsko-bančni kriminal?

Vsekakor! Pravosodni minister po mojem mnenju razmišlja pravilno. V pravosodnem sistemu so potrebne spremembe. Odkar sem na čelu ATVP, sem pregledal tudi nekatere zadeve za nazaj. Številne ovadbe so bile podane na tožilstvo in ne razumemo, zakaj po toliko letih še ni epiloga. Pravosodje bi moralo biti bistveno bolj odzivno.

Zakaj pa ni odzivno?

Nisem zagovornik teorije zarote, zato predvidevam, da je vzrok v dejstvu, da sodišča spremembam v družbi in tržnem pravu niso sledila z ustreznim znanjem oziroma se še niso ustrezno odzvala na nove oblike kaznivih dejanj.

Direktor ATVP ste dobro leto in pol. Kaj vam je bilo najtežje v letu, ki se je izteklo: zadeva Gorenje, stečaj borznoposredniške hiše Moja delnica ali kaj tretjega?

Nadzorni postopek v primeru družbe Gorenje še poteka. V primeru Moja delnica pa je agencija svoje delo ustrezno opravila, dodatne informacije v zvezi s potekom stečajnega postopka so na voljo pri stečajnem upravitelju. Treba je poudariti, da pri tem stečaju ni bil porabljen niti evro davkoplačevalskega denarja. Poleg tega smo preprečili paniko na trgu, saj je le odstotek vlagateljev ostal problematičen. V Moji delnici je bilo, ko smo se soočili s težavami, okoli 2400 vlagateljev, ki so imeli na trgovalnih računih skupaj s sredstvi na gospodarjenju okoli 160 milijonov evrov. Ko se je prenesel zdravi del, je ostalo problematičnih okoli dvesto strank in slabe štiri milijone evrov terjatev. Na ATVP smo storili vse, kar je bilo treba in kar je bilo v naši pristojnosti, da smo zavarovali interese vlagateljev. Ustrezno se je aktivirala tudi jamstvena shema, tako da ostaja delno nepoplačanih zgolj okoli 30 vlagateljev.

Decembra je minilo dvajset let od stečaja Komercialne banke Triglav, vsi njeni upniki so bili poplačani v celoti. Torej regulatorji včasih ustrelite tudi mimo?

Ravnanja Banke Slovenije ne v tem ne v drugih primerih ne morem presojati. Lahko rečem le, da trdno stojim za postopki, ki jih vodimo na ATVP. Sicer pa so vse odločitve regulatorja lahko predmet sodne presoje, s čimer se zagotavlja pravni nadzor nad pravilnostjo njegovega ravnanja.

Ljubljanska borza je tudi zaradi zapiranja registrskih računov pri KDD oživela. Vas to kot starega borznega mačka veseli?

Kratkoročno je to zanesljivo dobro. Za njeno dolgoročno preživetje pa bodo na kapitalskem trgu nujne druge spremembe, kot na primer prihod novih podjetij na ljubljansko borzo, njena regionalna umeščenost, razvoj primarnega trga finančnih instrumentov in podobno.

Kritizirali so vas tudi zaradi odnosa do borznih posrednikov pri postopkih prenosa vrednostnih papirjev oziroma zapiranja registrskih računov pri KDD, češ da ste na strani finančne industrije in ne malih vlagateljev, ki naj bi jim zaračunavali preveč. Na začetku leta so vas spet klicali v parlament.

ATVP je bila vabljena na odbor za finance in monetarno politiko, da pojasni, kako izvaja nadzor nad spoštovanjem določbe četrtega odstavka 48. člena zakona o nematerializiranih vrednostnih papirjih. Na odboru je poudarila, da je po uveljavitvi te določbe ZNVP-1 pregledala cenike borznoposredniških družb in bank, ki opravljajo storitev vodenja računa nematerializiranih vrednostnih papirjev, in pri tem ugotovila, da so vsi skladni z veljavno zakonodajo. Poslanci so nato proti koncu novembra lani sprejeli avtentično razlago dela tega zakona, ki omejuje vse stroške vodenja in vzdrževanja računa na pol odstotka povprečne vrednosti nematerializiranih vrednostnih papirjev na računu, ne glede na zakon, na podlagi katerega ti stroški nastanejo.

Po sprejetju avtentične razlage smo ponovno uvedli nadzor nad subjekti, ki opravljajo storitev vodenja računa nematerializiranih vrednostnih papirjev in ugotavljali skladnost njihovih cenikov z avtentično razlago. Večina se jih je uskladila z navedeno določbo, le dva ne. Tema dvema subjektoma smo izdali odredbo o odpravi kršitev, s katero jima je bilo naloženo, da svoja cenika uskladita z zakonom. Nadzorni postopki za odpravo kršitev teh dveh subjektov sicer še tečejo in še niso pravnomočno končani.

ATVP pa ni ukrepala proti borznoposredniškim družbam in bankam, ki so zaradi sprejetja avtentične razlage zavračale imetnike registrskih računov z nizkimi vrednostmi, saj ponudniki niso dolžni skleniti pogodbe s takšno stranko in v tem delu res nimamo pristojnosti za ukrepanje. Zato odločno zavračam očitke, da branimo interese industrije. Delujemo v okviru pristojnosti, ki jih imamo, in na podlagi veljavne zakonodaje, ki ščiti interese vseh udeležencev na trgu.

V državi poteka precej nenadzorovana tretja faza privatizacije. Razmišljate kdaj o tem, kdo je dejansko v ozadju transakcij, nakupov slabih terjatev, kako se bo prerazporedilo premoženje in s tem moč v naši družbi?

Seveda razmišljam, in to pravzaprav zelo veliko, saj sem v finančni industriji že 27 let. Osebno imam zelo profilirano stališče do teh zadev, vendar kot direktor ATVP sodim, da je neprimerno, da bi ga javno razlagal, saj lahko agencija deluje zgolj v okviru svojih pristojnosti. To področje pa je pretežno v pristojnosti drugih institucij in organov, SDH, DUTB, vlade itd.