Plačan kot zdravnik, honoriran kot izvedenec

Po razkritju njunega početja so se odgovorni končno zganili. Pred tem je bilo namreč tako ravnanje med številnimi zdravniki, ki so tudi sodni izvedenci, redna praksa.

Sodni izvedenec, psihiater Dragan Terzič je po pregledu 91-letnice marca letos ugotovil, da gre pri njej za izrazito obliko neopredeljene demence, trajajočo nekaj let, zagotovo že od 2011. Osebna zdravnica dementnosti ni opazila, niti je ni zaznala patronažna sestra, zdravnik pa po besedah ogorčenih svojcev sploh ni zahteval osebnega zdravstvenega kartona. Na mnenje, pri katerem Terzič vztraja, so se zato pritožili z zahtevo po novem izvedencu. Sodišče se glede tega ni izreklo. Vprašanje je, ali se sploh bo, saj je že zahtevalo, da se gospe določi skrbnika. Njen vnuk Vinko Trček sumi, da jo hoče nasprotna stran narediti za neprištevno, saj je v igri premoženje. V sodnopsihiatričnem mnenju pa ga je zmotil še žig z naslovom, ki mu ni bil znan. Čudil se je, zakaj ni naveden naslov psihiatrične klinike, kjer je bil opravljen pregled. Posumil je, da je izvedenec delo opravil med službenim časom, zato je obvestil vodstvo klinike.

Sporne proste ure

Direktor psihiatrične klinike Bojan Zalar je odredil izredni strokovni nadzor. Izkazalo se je, da je bil pregled res opravljen med delovnim časom. Ker je bilo za sankcije prepozno, so Terziču v personalno mapo vpisali zgolj opozorilni zaznamek. Te dni bodo sprejeli tudi pravilnik o delu zdravnikov sodnih izvedencev med redno službo, s čimer bodo po Zalarjevih besedah izboljšali nadzor. Po novem bodo morali zdravniki, ki bodo za potrebe izvedenstva pregledovali ljudi na kliniki, to ustrezno napovedati. Se pa direktor ob tem sprašuje, kako bi lahko ovrednotili tudi stroške uporabe prostora. »Če je izvedenec predan delavec, ima izpolnjene obveznosti, številne nadure, bi mu lahko omogočili, da sodnoizvedenski pregled pacienta opravi med delovnim časom, kliniki pa povrne materialne stroške. Z njimi bi ravno pokrili zdravljenje enega pacienta, ki nam ga plača zavarovalnica,« pravi Zalar, sicer tudi sam sodni izvedenec. Dal je že pobudo za rešitev tega kompleksnega vprašanja: »Za potrebe sodnega izvedenstva bi lahko uporabili institut javno-zasebnega partnerstva, a bi bilo to dražje od sedanjega sistema.«

Po njegovem pripovedovanju so bile prejšnje avtoritete klinike uvidevne do ravnanja zdravnikov izvedencev. Menile so, da je sodno izvedenstvo nadgradnja specialističnega znanja in ga lahko izvajajo le najboljši, zato je tudi častnega pomena za ustanovo. Zalar se strinja, vendar dodaja, da je treba stvari urediti: »Sam nikoli nisem bil preveč naklonjen nadzoru delovnega časa, ampak vsebini in kakovosti opravljenega. Treba bi bilo najti pravi rez, ki bo še motivacijski. Prav tako se je treba zavedati, da ima sodišče nadredno funkcijo.«

Psihiater Terzič nam je glede opisanega primera pojasnil, da si je za pregled vzel proste ure, ki jih ima več kot dovolj: »Na delovnem mestu sem ponavadi dlje, kot zahteva redni delovni čas.« Ko smo njegovo navedbo preverjali pri direktorju klinike, je ta ponovil, da je bil pregled opravljen v službenem delovnem času in da se proste ure vnaprej napovedo, kar pa se v tem primeru ni zgodilo. »Psihiatri z daljšim delovnim stažem si morda bolj svobodno razlagajo termin prostih ur,« je dodal Zalar.

Terzič je navedel še, da je pregled trajal približno uro: »Vedno najprej natančno preberem zdravstveno dokumentacijo osebe, za katero izdelujem mnenje, kakor tudi celotno preostalo dokumentacijo iz spisa in si pomembne stvari izpišem. Enako sem storil v tem primeru in na podlagi natančnega pregleda spisovne dokumentacije in fotokopij zdravstvene kartoteke, priloženih spisu, ter pregleda izdelal mnenje. Poudarjam, da nikoli nisem in ne bom podlegel takšnim in drugačnim pritiskom strank, da bi mnenje napisal po njihovih pričakovanjih.« Povedal je še, da preglede opravlja na različnih lokacijah zunaj delovnega časa, mnenja pa izdeluje izključno na domu. »Zaradi izdelave mnenj nikakor ne trpi moje delo s pacienti na kliniki, kar se lahko potrdi.« Za izvedensko delo in njegovo dopolnitev mu je sodišče odmerilo skoraj sedemsto evrov bruto nagrade in stroškov.

Enaka zgodba

Travmatolog Slobodan Macura je konec leta 2012 med delavnikom na UKC opravil pregled 29-letnika za potrebe izdelave izvedenskega mnenja. Naročil mu je, naj se oglasi na urgentnem bloku, a ga je, ker je takrat ravno operiral, administrativno osebje preusmerilo na klinični oddelek za travmatologijo, pred njegov kabinet. »Tam je bil izveden tudi pregled, ki je trajal deset minut,« se spominja sogovornik. Ta je o delu med službenim časom obvestil pristojne, Macura pa se je podobno kot Terzič skliceval na proste ure – takrat jih je imel neplačanih 75. Vpogled v podatke računovodske službe o plačah njegove navedbe ni potrdil, zato mu je vodstvo UKC maja lani izreklo opozorilo. Če bi v letu dni kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja, bi mu odpovedali pogodbo o zaposlitvi iz krivdnih razlogov. Generalni direktor Simon Vrhunec je tedaj zapisal, da so delavci dolžni opravljati svoje delovne obveznosti skladno s pogodbo o zaposlitvi in v okviru delovnega časa opravljati dela, ki sodijo v njihove delovne naloge.

Z opozorilom na ta primer so v največji slovenski zdravstveni ustanovi prepoznali pomanjkljivosti pri opravljanju dela sodnih izvedencev. Tematiko je junija lani obravnaval tamkajšnji strokovni svet. Sprejet je bil sklep, da se sodno izvedenstvo opravlja zunaj rednega delovnega časa in da se opravljanje izvedenstva v prostorih UKC podrobneje uredi s pravilnikom. A pot do njega je bila dolga več kot leto dni. Čeprav obsega zgolj tri strani, so ga sprejeli šele oktobra letos.

Ignoriranje sklepa

Pred pravilnikom so septembra lani sprejeli sklep o opravljanju sodnoizvedenskega dela, iz katerega, tako kot iz zdaj sprejetega pravilnika, izhaja, da se, če je za sodnega izvedenca imenovan UKC, to delo opravi v okviru delovnega časa, strokovni direktor oziroma predstojnik pa zanj določi ustreznega specialista. »V primeru, ko je za izvedenca imenovan zdravnik neposredno, je treba o imenovanju obvestiti nadrejenega ter pridobiti njegovo privolitev za čas in mesto pregleda. Po končanem pregledu naj zdravnik o tem seznani nadrejenega. Delo se opravi zunaj delovnega časa, na oddelkih ali v ambulantah pa naj se vodi posebna evidenca,« še piše v sklepu, s katerim so bili z objavo na intranetu seznanjeni vsi zaposleni.

Omenjeni 29-letnik, ki je dregnil v problematiko, pa je zadevi želel priti do dna. Hotel se je namreč prepričati, kako vodstvo kliničnega centra oziroma klinike in inštituti znotraj njega uresničujejo opisani sklep strokovnega sveta. Po večmesečnem vztrajanju in posredovanju informacijske pooblaščenke je zbral ustrezne podatke, tudi o vodenju evidenc. Ugotovil je, da strokovni svet sprejema sklepe, ki pa jih predstojniki posameznih klinik in inštitutov ne obravnavajo dovolj resno. Razočarali so ga številni odgovori. Z oddelka za hipertenzijo so sporočili, da nimajo pisne evidence o opravljenih sodnoizvedenskih pregledih za potrebe izvedenskih mnenj, na infekcijski kliniki jo sicer vodijo od septembra lani, a je možno, da ni popolna. Natančne evidence niso imeli konec aprila, torej dobrega pol leta po sprejetem sklepu, niti na oddelku za anesteziologijo in intenzivno terapijo operativnih strok, ne na nevrokirurgiji ...

Zaradi opisanega stanja je 29-letnik pozval, naj se področje izvedenstva uredi sistemsko. Ne verjame, da bo pravilnik dovolj. Tako kot ni lanski sklep strokovnega sveta z enako vsebino.

Macuro je zaradi dela v službenem delovnem času sicer obravnaval tudi odbor za pravno-etična vprašanja pri zdravniški zbornici. Sprejet je bil sklep, da »kodeks od vsakega zdravnika zahteva neoporečno ravnanje, in zbornica to pričakuje od svojih članov«. Odbor pod vodstvom Danice Rotar Pavlič je še izrazil obžalovanje, da je prišlo do neljubega dogodka, zaradi katerega je zdravnika njegov delodajalec že ustrezno sankcioniral.

Branko Brinšek, nekdanji predsednik sekcije sodnih izvedencev za psihiatrijo, nam je zaupal, da je bila v daljni preteklosti praksa, da so se sodna mnenja delala v rednem delovnem času: »Kolikor mi je znano, se to ne prakticira nikjer več.« Toda kot lahko sklepamo po zgornjih zgodbah, se do nedavnega vendarle še je.